Anita Ogulin: "Že sam pogovor s človekom, ki je v stiski, pomaga"

ZPM Moste-Polje je letošnji svetovni dan duševnega zdravja obeležila z okroglo mizo o preventivni krepitvi duševnega zdravja kot odgovoru na obvladovanje stresa v kriznih situacijah. V današnjem individualiziranem svetu, ko skrbimo le za osebni interes, je še posebej pomembna krepitev kulture človečnosti v nas, so izpostavile sogovornice.

Na Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje preko humanitarnih in drugih programov odgovarjajo na potrebe ranljivih prebivalcev. V zadnjih letih opažajo velik porast duševnih stisk in nedostopnost oblik pomoči, še posebej tistih, ki ga krije zdravstveno zavarovanje. Nedavne poplave pa so velikemu delu prebivalstva duševne stiske le še poglobile, je povedala predsednica zveze Anita Ogulin.

Duševno zdravje še vedno zanemarjeno področje

"V naših dolgoletnih izkušnjah ugotavljamo pomembnost duševnega zdravja, ker so prebivalci Slovenije ljudje, ki skrivajo svojo stisko in se ne povezujejo, sploh v času, ko so v težavah. Teh pa je vse več. In tukaj so res tako velike duševne stiske, ki pa klenih Slovencev ne odprejo toliko, da bi odprli tudi vrata," je dejala Ogulin.

Opozorila je, da je duševno zdravje pri nas še vedno zanemarjeno področje, kjer ni podpore, ki bi jo potrebovali. Tako moramo biti pozorni na človečnost, medsosedske odnose, ne smemo se sami izločati ali izločati tistih, ki nam niso podobni, je menila. "Ozrimo se okoli sebe, da smo človek človeku, da širimo človečnost, ker že sam pogovor s človekom, ki je v stiski, pomaga in mu nekako razsvetli pot do strokovne institucije," je poudarila.

Potrebo po krepitvi človečnosti v nas je izpostavila tudi vodja preventivnega programa Dobro sem Monika Erjavec Bizjak iz ZPM Moste-Polje. Kot je pojasnila, program tako otrokom kot odraslim daje priložnost, da v varnem prostoru s soudeleženci izpostavijo sebe, da začutijo, da so sprejeti brez obsojanja. "Tako krepimo človečnost v nas, ki pa danes v družbi, ki hiti in veliko od nas zahteva, nekako izgubljamo", je dejala.

Interes samega sebe

Ko govorimo o duševnem zdravju, se tudi predsednici Slovenske filantropije Anici Mikuš Kos zdi, da smo kot celotna neoliberalna mentaliteta in ideologija zašli v individualno smer interesa samega sebe. "Duševno zdravje ni samo moja osebna dobrobit, vključuje tudi človečnost, tudi skrb za okolje, za skupnost. V vzgojo za duševno zdravje moramo vključiti tudi skrb za psihosocialno kakovost skupnosti in ljudi v stiskah," je opozorila.

V današnjem svetu je duševno zdravje po njenem mnenju še posebej pomembno. "Če želimo v socialnem smislu preživeti, biti uspešni, si zagotoviti neko dobrobit, moramo imeti predvsem dobre sposobnosti prilagajanja in obvladovanja težav oz. lastnosti, ki tvorijo pojem duševno zdravje," je dejala.

Kar zadeva preventivo, pa je Mikuš Kos poudarila pomen vrste neugodnih dejavnikov, ki škodljivo vplivajo na duševno zdravje, kot so vojna, revščina, mnoge družinske disfunkcije, medvrstniško nasilje, spolne zlorab. Teh žal ne moremo odpraviti, "lahko pa v življenje posameznika vnesemo čim več varovalnih dejavnikov, ki ga ščitijo pred neugodnimi dejavniki", je povedala.

Mesec duševnega zdravja

Vodja mestnega odseka za zdravje Špela Veselič je spomnila na kampanjo Tudi junakinje in junaki včasih poiščejo pomoč, s katero Mestna občina Ljubljana v oktobru obeležuje mesec duševnega zdravja. "V času kampanje želimo poudarjati, da vsak od nas kdaj potrebuje podporo in pomoč in vsak od nas jo lahko tudi da. Želimo spodbujati ljudi, da to pomoč poiščejo takrat, ko jo potrebujejo in hkrati, da jo damo, ko jo kdo potrebuje," je pojasnila.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol