Uničujoče naravne katastrofe, ki jih ne bomo pozabili: od rušilnega potresa v Posočju do nedavnih apokaliptičnih poplav

Slovenijo so minuli petek prizadele katastrofalne poplave. Deroča voda je po državi odnašala hiše, mostove in avtomobile, posamezna območja so bila odrezana od sveta, številni prebivalci so čez noč ostali brez domov in lastnine.

Kljub uničujočim razsežnostim je katastrofa znova razgrnila tudi izjemno požrtvovalnost in dobrodelnost Slovencev, ki smo to, da znamo ob tovrstnih apokaliptičnih dogodkih stopiti skupaj in si nesebično pomagati, dokazali že večkrat v preteklosti.

Glede na to, da je šlo tokrat za najhujše poplave od osamosvojitve Slovenije, se bodo letošnje poplave gotovo zapisale v zgodovino, ki pomni tudi spodaj navedene naravne katastrofe, ki so Slovence prizadele v zadnjih petdesetih letih.

Potres v Furlaniji leta 1976

V četrtek, 6. maja 1976, okoli osme ure zvečer so se na področju Posočja zatresla tla z magnitudo kar 6,5 po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil pod goro San Simeone na področju Furlanije, približno 20 kilometrov od takratne italijanske meje.

Na italijanski strani je potres, ki je danes uvrščen med hujše naravne nesreče prejšnjega stoletja v Evropi, najbolj prizadel mesta Humin, Osoppo, Buja, Majano, Pušja vas, Ratenj, Forgaria in Lusevera, na Slovenskem pa mesta Breginj, Podbela, Žaga, Srpenica, Idrijsko, Logje, Kamno, Ladra in Volarje, piše na spletni strani Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

V Italiji je umrlo okoli 1000 ljudi, na slovenski strani pa potres k sreči ni terjal smrtnih žrtev, je bila pa zato ogromna materialna škoda, saj je potres poškodoval več kot 5000 hiš in približno 800 jih je bilo primernih samo še za rušenje. Škoda je po poročanju Dela presegala šest odstotkov narodnega dohodka vsega slovenskega gospodarstva v letu 1975. Pozneje je bil prejet zakon o posebnem prispevku za obnovo Posočja, banke pa so namenile posebna sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje.

Novi matajur, tednik Slovencev videmske pokrajine, poroča, da sta obdobje po potresu zaznamovali izjemna organiziranost in medsebojna solidarnost. Določili so se odgovorni za posamezne krajevne skupnosti, v vaseh pa sestavili odbori mladih operativcev. Poskrbeli so, da je bilo povsod na razpolago zdravstveno varstvo, prioriteta je bila tudi zagotoviti otrokom, da bodo nadaljevali šolanje. Ravno tako je praktično vsa država priskočila na pomoč s finančnimi sredstvi.

Poplave leta 1990

Prvega novembra leta 1990 so reke prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj pa sta bili prizadeti Zgornja in Spodnja Savinjska dolina. Med občinami je bilo največ škode v občini Mozirje.

Po podatkih Polonce Smole, navedenih v diplomski nalogi Poplave v republiki Sloveniji leta 1990 in poplave v Srednji Evropi leta 2002, je bilo v teh poplavah prizadeto območje, na katerem je živelo okoli 240.000 prebivalcev, popolnoma uničenih je bilo 190 hiš, 5231 hiš pa je bilo poplavljenih, zato so morali začasno preseliti 2600 ljudi, za stalno pa 237.

Poplavljenih je bilo tudi 398 industrijskih objektov, uničenih pa 9, vode so odnesle 96 mostov, poškodovanih je bilo 2683 km cest in uničenih 20 km železniške proge, uničeni pa so bili tudi drugi objekti, na primer šole in zdravstvene ustanove. Poplave so terjale dve smrtni žrtvi. 

Ob katastrofi so se med drugim angažirala različna gasilska društva, pripadniki civilne zaščite, Gorska reševalna služba, takratna JLA, Centri za socialno delo, občinski odbori Rdečega križa, Petrol Ljubljana, različna gradbena in komunalna ter cestna podjetja. 

Območje Posavja so podobne poplave nato prizadele še leta 1998, škoda je znašala okoli 20 milijard tolarjev škode. Med najbolj prizadetimi občinami so bile Žalec, Nazarje, Celje in Laško.

Potres v Posočju leta 1998

12. aprila 1998 je bilo Posočje spet na udaru, saj je Zgornje Posočje prizadel najmočnejši potres na slovenskem ozemlju v 20. stoletju. Magnituda je znašala 5,6, hipocenter pa je bil na globini 8 km. Zaradi moči so ga čutili prebivalci celotne Slovenije, pa tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in celo na Češkem. Prizadejal je škodo na več kot 4.000 stavbah in nekaterih spomenikih iz prve svetovne vojne, človeških žrtev pa na srečo ni terjal.

Na ministrstvu za okolje in prostor so pred petimi leti za MMC RTV SLO povedali, da je celotna obnova območja, ki se tedaj še ni v celoti zaključila, ocenjena na 77 milijonov evrov. Ob tem je Zgornje Posočje šest let pozneje, 12. julija 2004, utrpelo še en rušilni potres z magnitudo 4,6. Žarišče je imel blizu Drežniških Raven, le 1,5 kilometra zahodno od žarišča potresa leta 1998.

Poplave v Železnikih leta 2007

Močne in izdatne padavine, ki so 18. septembra 2007 zajele območje zahodne, severozahodne in severne Slovenije, so povzročile hiter porast pretokov rek, predvsem na območju Baške grape, Davče, širšega Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja. Na tem območju so vodotoki, zlasti Selška Sora, Davča in Kroparica povzročili pravo razdejanje in poplave so do sedaj veljale za najhujše poplave v samostojni Sloveniji.

Po poročanju portala 24ur je na območju občine Železniki v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Umrlo je kar šest ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda: po navedbah Dela je bilo poplavljenih več kot 300 hiš, 20 gospodinjstev je ostalo brez imetja. Voda je odnesla ali močno poškodovala približno 250 avtomobilov in v ozki soteski uničila tri kilometre in pol asfaltirane ceste do Davče. Pri saniranju posledic poplav so na pomoč priskočili številni prostovoljci, ravno tako pa se je zbralo 2,7 milijona evrov humanitarne pomoči iz vse Slovenije.

Poplave leta 2010

Po neurju z obilnim dežjem so septembra 2010 hude poplave prizadele Ljubljansko barje ter porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku ter kraška polja Notranjskega in Dolenjskega Krasa. Te poplave še danes najbolj pomnijo Ljubljančani, saj je bilo največ škode v prestolnici, predvsem na območju Viča, kjer je voda segala vse od Ceste Dolomitskega odreda do Ceste v Mestni log in od Koprske do Ceste dveh cesarjev na drugi strani. Elektro Ljubljana je zaradi nevarnosti električnega udara izklopil elektriko na poplavljenih območjih. 

Nič pretirano bolje je ni odneslo Laško, kjer so bile zalite vse ceste in podvozi, ki vodijo v mesto, voda pa je zalila 30 stanovanjskih zgradb, osem javnih objektov in 15 gospodarskih objektov. Na mariborskem območju je bilo najhuje na območju občine Slovenska Bistrica, zelo kritično pa tudi v Posavju, kjer je voda poplavila okoli 2.000 objektov, pa v Kostanjevici in številnih okoliških vaseh. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so bili več tednov obsojeni na bivanje na "hišnih otočkih", kamor so jim najnujnejše vozili s čolni, je tedaj poročal portal MMC RTV SLO.

Škode je bilo za 251 milijonov evrov, od tega 93 milijonov evrov na vodotokih, 18 milijonov evrov v gospodarstvu, poleg tega pa še v kmetijstvu in na drugi lastnini.

Poplave in žledolom leta 2014

Leto 2014 je bilo za Slovenijo posebej uničujoče, saj so državo obsežne poplave prizadele še v začetku leta 2014 in skupaj z žledolomom na več območjih po državi povzročile izjemno gmotno škodo, nato pa so se ponovile še v jeseni.

Prve poplave so se zgodile 19. januarja in najbolj prizadele predvsem območja na Celjskem, v Zasavju in v Notranjsko-kraški regiji. Poplavilo je 104 objekte, predvsem stanovanjske hiše, nekaj tudi industrijskih objektov in cest. Ena oseba je izgubila življenje.

Obilne padavine, ki so povzročile poplave, so obenem namočile in razmehčale tla. Ko je 30. januarja nepričakovano pričelo snežiti, je bil teren tako na žalost idealen za nastanek žleda.

Sneg je kmalu prešel v leden dež in drevje je dobilo debel leden oklep, pod katerim so veje dreves hitro pričele popuščati, ponekod pa so padala tudi celotna drevesa. Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na pivškem in postojnskem območju, do 8 cm.

Žled je po ocenah Zavoda za Gozdove Slovenije poškodoval 500.000 hektarov, to je okrog 42 odstotkov slovenskega gozda. Poškodovanega je bilo 3,5 milijona kubičnih metrov lesa, kar je predstavljalo skoraj celoleten posek v Sloveniji, škode pa je bilo za okoli 400 milijonov evrov. Žledolom je terjal tudi dve smrtni žrtvi, še več ljudi pa je umrlo med sanacijo gozdov po žledu.

In komaj se je dogajanje v državi za silo umirilo, je 13. septembra ponovno poplavljalo. V močnem deževju, ki je zajelo predvsem vzhodni del Slovenije, je bilo poplavljenih več kot 1000 objektov in 181 cestišč, sprožilo pa se je prek 240 plazov. Narasla voda je pri Vranskem odnesla dve človeški življenji, med drugim je umrlo 17-letno dekle z območja Žalca.

22. oktobra 2014 pa je spet poplavljalo še na območjih Tolminskega, Poljanske doline in jugovzhodne Ljubljane. Zaradi hudega neurja je bilo poplavljenih več kot tisoč objektov, zaprtih je bilo več lokalnih cest. V Ljubljani se je na območju Viča – sicer v manjšem obsegu – ponovil scenarij poplav iz leta 2010.

Požar na Krasu leta 2022

Lanskoletni požar na Krasu, ki velja za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, se je razbesnel 15. julija 2022 in je zajel več kot 2000 hektarjev italijanskega in slovenskega dela planote Kras. Wikipedija hitro širjenje požara pripisuje suhi in gosti vegetaciji, visokim temperaturam ter močni burji.

V Sloveniji se je s požarom spoprijemalo več kot 1500 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Slovenije in Italije, Civilna zaščita, Slovenska vojska, Rdeči križ, Zavod za gozdove in družba Slovenski državni gozdovi, druge javne službe ter italijanska Gozdarska straža.