"Dekleta se med seboj stepejo, kot so se včasih fantje": kaj je krivec za nove pojave nasilja med mladimi?

"Počakali so me za šolo in me napadli. Brcali so me in mi umazali zvezke. Preko družbenih omrežjih dobivam žaljiva sporočila," pove sedmošolka ljubljanske osnovne šole. "Od nekdaj sem bil bolj čokate postave, čeprav sem bil športnik. Sovrstniki so me klicali odojek, se norčevali iz mene, cela šola je slišala, ko so me čez šolsko igrišče na ves glas zmerjali s prašičem. Za mano so spuščali prašičje zvoke in me nadlegovali. Vse samo zato, ker sem bil debelušen. Danes vem, da je to izhajalo iz ljubosumja. Bil sem odličen športnik in to jim je šlo v nos," pripoveduje sedaj 40-letnik o spominih na šolske hodnike.

Pred petnajstimi leti se je spremenil način varovanja v šolah in namesto dežurnih učencev, ki so beležili, kdo prihaja in odhaja iz šole ter kaj se dogaja na šolskih hodnikih, so morali zaposliti varnostnike. Je bilo krivo nasilje, je šolski sistem pretresel hujši dogodek, ki je sprožil potrebo po zaposlitvi varnostnikov na šolah? "Otroci niso več smeli biti dežurni, ker je bila šola za njih odgovorna in skrbelo jih je, da bi se jim kaj zgodilo," pove varnostnik ljubljanske osnovne šole, ki svoje delo v okviru osnovnih šol opravlja zadnjih dvanajst let. Na šoli, kjer je trenutno zaposlen, šolske hodnike opazuje že deset let: preverjati mora, kaj se dogaja, preprečevati nasilje in nadzirati šolske kamere. 

Več nasilja med dekleti

V času njegovega opazovanja se je začel pojavljati predvsem fenomen, vezan na spol, in sicer so po njegovi oceni v nasilnosti na njihovi šoli postala bolj problematična dekleta. "Tako fizično kot psihično, fantje niso več tak problem. Dekleta se med seboj stepejo, tako kot so se včasih fantje. V preteklosti so se malo pocukale za lase, zdaj pa se konkretno zbrcajo in stepejo. Moram kar močno poseči vmes," deli svoje presenečenje. Redko se stepejo dekleta iz istega razreda, večinoma gre za sosednje razrede, povod pa je zgolj to, da si med seboj niso všeč. "Zbunkajo se močno, pravi pretep." Psihično nasilje vsebuje provokacije in zmerjanja glede videza, na primer da je oseba debela, včasih jim samo ni všeč določena barva, ki jo oseba nosi. "Mislim, da je poraslo predvsem verbalno nasilje in nasilje na internetu. Otroci mi sami povedo, da jih zafrkavajo preko telefona, pošiljajo jim sporočila na družbenih omrežjih in včasih mi jih tudi pokažejo."

Nad socialno ogroženimi ali pripadniki drugih ver in ras ne opaža večjega nasilja, razredi dobro sprejmejo drugačne in si med seboj radi pomagajo. "Imamo učence iz Rusije, Makedonije, Bosne, Ukrajine, iz vsepovsod, ampak otroci jih lepo sprejmejo in jim radi pomagajo." Nasilje je bilo sicer vedno prisotno, spremenila so se samo pravila, pravi. "Že v času mojega odraščanja je bilo v šoli kar nekaj nasilja, samo govorilo se ni toliko o njem. Če je med nami prišlo do konfliktov, smo se zmenili med seboj, zdaj pa moramo odrasli takoj poseči vmes in reševati nastalo situacijo. Veliko bolj nas je strah, da se ne bo otrokom kaj zgodilo, zato moramo takoj odreagirati in otrokom ne dopuščamo več možnosti, da bi lahko sami razrešili težavo. Nasilje je postalo bolj opazno, ker ne ostane več med otroki, ampak je postala stvar odraslih. Nasilje je bilo in bo."

Porast nasilja na internetu

Policija opaža predvsem porast nasilja, ki se dogaja na internetu. "Poleg običajnih oblik nasilja, ki jih lahko prepoznamo v šolskem okolju oziroma okoljih, kjer se zadržujejo otroci (fizično nasilje), v zadnjem času med mladostniki opažamo več primerov spletnega nasilja, ki se lahko potem sprevrže tudi v nasilje v realnem svetu, ali obratno, ko se nasilje začne v otrokovem socialnem okolju, nadaljuje pa na spletu," so zapisali na njihovi uradni spletni strani. 

Kriminolog Dragan Petrovec je medvrstniškemu nasilju posvetil kolumno Nasilje med otroki, ki jo najdemo v njegovi novi knjigi Ljubiti morilca. "V zadnjem času se je javnost vznemirila zaradi več primerov nasilja nad otroki. Ker sem že večkrat poudaril, da v takih trenutkih nikakor ne pride v poštev pomirjujoča statistika, tudi zdaj ne bom poskušal odpraviti zaskrbljenosti s podatki, kako varna je Slovenija še zlasti pred mladoletniško delikvenco. Tak pristop je neprimeren, celo nepošten do vpletenih, ker dokazuje neobčutljivost za konkretno stisko," je zapisal, vseeno pa razveseljuje podatek, da je Slovenija daleč najvarnejša dežela v Evropi, pred njo je le Islandija. Dodal je, da ugledni strokovnjaki z dr. Anico Mikuš Kos na čelu opozarjajo na pomen učenja sobivanja, solidarnosti in empatije, saj bi tako šola imela pozitivno socializacijsko vlogo.

Dobro in zlo

"Nasilje je vedno obstajalo, tudi vrstniško preganjanje in nasilje. V leposlovju 19. in 20. stoletja je najti kar nekaj opisov preganjanja v internatih za bogate in plemiške otroke, torej se je nasilje dogajalo tudi med elito, ne le na šolah za običajne otroke in mladostnike. Res pa je zaznano nasilje le del celote. Veliko je neodkritega, neprijavljenega, spregledanega nasilja. Vprašanje je, zakaj je mladim postalo tako pomembno deliti in širiti vsebine nasilnega vedenja na družbenih omrežjih? To je nekaj novega in izhaja tudi iz možnosti, ki jih ponuja splet," problematiko komentira Anica Mikuš Kos, psihiatrinja in pediatrinja. 

Vsi nosimo v sebi dobro in zlo, eni manj in eni več, odvisno od biologije, vzgoje in izkušenj. Koliko dobrega ali slabega se bo v nas pokazalo, je odvisno tudi od družbenega konteksta, verjame. "Ne moremo reči, da so Nemci slabši narod od Slovencev, pa vendar, v kaj so se spustili v času nacizma, kaj je podpirala večina naroda! Družbene silnice lahko aktivirajo zlo v ljudeh. Vprašanje je torej, koliko je za sedanje pojave nasilja in odnos mnogih mladih do nasilja kriva naša družbena morala. Formalne vrednote so uspešnost, prehitevanje, lastna dobrobit, pri čemer veljajo gesla 'sam si svoje sreče kovač', 'si luzer, če ne uspeš'. Iz tega izhaja vrsta frustracij za mnoge, ki ne uspejo v tekmi. Frustracije se lahko nato izrazijo tudi z nasilnim vedenjem, ki trenutno dokazuje moč in nadrejen položaj nasilneža. Splošno vzdušje tudi dovoljuje vrsto nečednosti - to, da lahko po lopovskih poteh prideš do premoženja, pa ti nihče nič ne more. Otroci in mladi v svetu interneta vidijo, da so nasilna dogajanja normalna in v redu. In ne nazadnje, množično nasilje, kot so teroristična dejanja in predvsem krvave vojne, so še vedno dovoljena dogajanja, ali vsaj dogajanja, ki jih nihče ne more preprečiti," zaključuje Anica Mikuš Kos.