A. B. | 22. 12. 2022, 08:56
Nataša Pirc Musar pred novimi izzivi: ji bo uspelo obuti čevlje Boruta Pahorja?
Danes bo slavnostno zaprisegla prva predsednica Slovenije, ki bo za vedno spremenila zgodovino politike pri nas.
Na četrtkovi slavnostni seji DZ bo prisegla prva predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo na tem mestu nasledila Boruta Pahorja. Ta je predsedniško funkcijo opravljal dva petletna mandata. Primopredaja poslov bo med njima potekala v petek.
Pirc Musarjevo so volivci izvolili za predsednico republike na letošnjih predsedniških volitvah. V volilno tekmo je vstopila prva in se ves čas držala pri vrhu javnomnenjskih anket. Ob precej ostri kampanji, v kateri je morala pojasnjevati svoje posle in posle svojega moža, se je po oktobrskem glasovanju s 26,88-odstotno podporo prebila v drugi krog kot drugouvrščena, za protikandidatom Anžetom Logarjem, ki je dobil 33,95 odstotka glasov.
Nato pa je v novembrskem drugem krogu slavila s 53,89-odstotno podporo ob 53,6-odstotni volilni udeležbi.
View this post on Instagram
Prva predsednica republike
Pirc Musarjeva, nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, zadnja leta pa odvetnica, je tako postala prva predsednica samostojne Slovenije za moškimi predhodniki - Milanom Kučanom, Janezom Drnovškom, Danilom Türkom in Borutom Pahorjem.
Kampanjo je gradila na zavzemanju za demokracijo in človekove pravice ter napovedi, da se bo kot predsednica oglasila vselej, ko bo ocenila, da so te kršene.
Hkrati pa je zagotovila, da se ne bo vpletala v dnevno politiko na dnevni bazi. Bo pa pri notranjepolitičnih temah lahko pomagala tudi s posveti v predsedniški palači, je ocenila.
View this post on Instagram
Po izvolitvi se je že sestala s premierjem Robertom Golobom, s katerim sta izrazila željo po usklajenem delovanju Slovenije na mednarodnem parketu. Med prioritetami sta izpostavila nestalno članstvo Slovenije v varnostnem svetu in prizadevanja za stabilizacijo razmer na Zahodnem Balkanu.
Novoizvoljena predsednica za prvo pot v tujino načrtuje turnejo po državah Zahodnega Balkana. Napovedala je tudi nadaljevanje prizadevanj svojega predhodnika Pahorja v procesu Brdo-Brioni. Že pred nastopom funkcije pa se je v Trstu srečala s predstavniki organizacij Slovencev v Italiji in izpostavila, da želi slovenski narod poenotiti glede ključnih tem. Medtem je z izjavo za avstrijsko radiotelevizijo ORF, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene, razburila Narodni svet koroških Slovencev, ki je spomnil na neizpolnjene obljube na tem področju. Pirc Musarjeva se je nato javno opravičila, izjavo pojasnila in napovedala obisk koroških Slovencev.
Predstavila svojo ožjo ekipo
Ta teden je predstavila tudi svojo ožjo ekipo. Generalni sekretar urada predsednice bo sedanji namestnik generalnega sekretarja in svetovalec predsednika Uroš Krek, vodja kabineta pa odvetnica Ula Tomaduz. Svetovalec za mednarodne odnose bo profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, za zunanjo politiko diplomatka Miriam Možgan, za podnebne politike in človekove pravice pa veleposlanica in diplomatka Eva Tomič.
Svetovalka za nacionalno varnost bo Nataša Dolenc z ministrstva za obrambo, svetovalka za posebne projekte bo Breda Bunič, ki je zastopala Slovenijo v generalnem sekretariatu Nata v Bruslju, svetovalec za politične zadeve pa nekdanji nepoklicni izolski podžupan Aleksej Skok. Kot nepoklicna svetovalka za družbene dejavnosti bo sodelovala aktivistka Biserka Marolt Meden, ki je bila tudi prvopodpisana pod predsedniško kandidaturo Pirc Musarjeve.
Pahor se s predsedniškega mesta poslavlja po desetletju
S prihodom nove predsednice se z mesta predsednika republike torej poslavlja Borut Pahor, karierni politik, ki je edini v slovenskem prostoru zasedal vse najvišje politične funkcije. Dolgoletni poslanec in predsednik socialnih demokratov ter nekdanji evropski poslanec je med novembrom 2000 in julijem 2004 vodil DZ, med 2008 in 2012 pa vlado, ki je mandat končala predčasno.
Vseskozi eden najbolj priljubljenih politikov je nato leta 2012 po nenavadni kampanji, v kateri je opravljal najrazličnejša dela, presenetljivo slavil še na predsedniških volitvah.
Svoj prvi mandat je tako nastopil leta 2012, ko je v drugem krogu s 67,37-odstotno podporo premagal favorita, tedanjega predsednika Danila Türka. Pet let pozneje se je po kampanji, v kateri je prehodil lep del Slovenije, v drugem krogu spopadel z novincem na političnem parketu Marjanom Šarcem in prejel 53,09 odstotka glasov volivcev.
View this post on Instagram
Njegova mandata je zagotovo zaznamovalo prizadevanje za dialog in preseganje delitev. Že v prvi predsedniški mandat se je podal s prepričanjem, da lahko preseže ideološke delitve in poveže skupnost, v čemer je tudi vseskozi videl osrednjo vlogo predsednika republike, četudi si je s tem prislužil nekaj kritik, da je premalo glasen in kritičen do spornih potez vlad. Tako si je med drugim prizadeval za spravo, tudi s postavitvijo spomenika žrtvam vojn in z vojno povezanim žrtvam. Precej kritik pa je bilo deležno njegovo iskanje kompromisov in uravnoteževanje ustavnega sodišča.
Bil je aktiven na mednarodnem parketu, pobuda Brdo-Brioni velja za enega pomembnejših dosežkov v njegovi zunanjepolitični dejavnosti.
Na domačem političnem parketu je na Pahorjevo pobudo vsako leto potekalo srečanje štirih predsednikov - države, državnega zbora, vlade in državnega sveta. V svojem prvem mandatu je uvedel tudi serijo razprav Slovenija 2030 kot okvir za premisleke o dolgoročni prihodnosti Slovenije, v drugem mandatu pa se je odločil uvesti nov koncept javnih razprav o pomembnih družbenih vprašanjih s skupnim naslovom Posveti pri predsedniku.
View this post on Instagram
Ustanovil je stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko. Kot novost pa je uvedel tudi javno predstavitev kandidatov za funkcije, ki jih predlaga ali imenuje predsednik republike, ter srečanja z vodstvi osrednjih neodvisnih državnih institucij in organizacij civilne družbe. V svojem mandatu je sodeloval s petimi vladami, se več kot 200-krat odpravil v tujino in obiskal skoraj 2000 različnih prireditev. Predsedniška palača pa vsak praznik obeleži z dnevom odprtih vrat in častno stražo.
Pri protokolu bo sodeloval soprog predsednice
V času Pahorjevega predsedovanja je protokolarne naloge prve dame opravljala odvetnica Tanja Pečar, ki jo je Pahor predstavljal kot življenjsko partnerico, čeprav ne živita skupaj. Po izvolitvi Pirc Musarjeve pa bo protokolarne naloge prevzel soprog predsednice, podjetnik Aleš Musar.
Napovedal je, da se bo udeleževal dogodkov, kot jih nalaga protokol. Veseli pa se, da bo v tej vlogi lahko prispeval tudi k ohranjanju slovenske kulturne dediščine in promociji slovenske kulture, s čimer se zadnja leta ukvarja tudi poklicno.
Sicer pa bo urad predsednika še naprej zaznamovan s športnim duhom. Navdušenega tekača Pahorja bo namreč nasledila večkratna državna prvakinja v bowlingu Pirc Musarjeva.
View this post on Instagram
