Uredništvo | 29. 8. 2023, 07:00

Nepremičninska zagata: "Naj sploh vlagam v partnerkino hišo, če nisva poročena?"

Profimedia/fotomontaža

Kje se konča ljubezen in začne preračunljivost? Ali pa preprosto –  previdnost?

Stanje na trgu nepremičnin ni najbolj naklonjeno mladim parom in družinam, ki si gradijo prvo skupno gnezdo, zato so nedvomno v prednosti tisti, ki nepremičnino podedujejo od staršev ali starih staršev ali pa jim ti dovolijo, da si dom ustvarijo v prizidku ali mansardi družinske hiše. Toda kaj to pomeni za njihove partnerje, posebej zunajzakonske, ki se bodo v to nepremičnino sicer priselili, ne bodo pa imeli do nje nikakršne zakonske pravice?

Tovrstnih primerov je veliko, eden od njih se je te dni znašel v Facebook skupini Nepremičnine od ust do ust. "Živimo v hiši, ki jo je partnerka podedovala od svojih staršev in je sedaj vpisana kot lastnica. Hiša je potrebna popolne adaptacije, torej brez kredita ne bo šlo," je situacijo uvodoma opisal moški, ki je želel ostati anonimen.

"Sedaj me zato zanima, ali naj vlagam v hišo ali ne, ker mojega ni nič, poročena pa tudi nisva. Imava eno hčer, staro osem let. Težko je, da ne bi dal nič zraven, saj ne nazadnje tudi jaz živim v hiši in smo družina, ampak mojega ni nič! Kaj bi naredili v mojem primeru?" se sprašuje.

Koristoljubje ali previdnost?

Četudi je vprašanje na mestu, je v spletni skupini razvnelo strasti. Približno polovica njenih članov, ki so zagovorniki bolj romantičnih scenarijev, je avtorja objave namreč obtožilo preračunljivosti. "Ko postavljaš takšna vprašanja, je ljubezni že konec," so prepričani. "Kaj pa si mislil, da bo v hišo vlagala samo tvoja partnerka, ti pa boš notri živel zastonj?" se sprašujejo nekateri, sploh glede na dejstvo, da imata s partnerko že hčerko, ki bo nekoč najverjetneje tako ali tako podedovala omenjeno hišo.

Kar nekaj članic skupine mu je brez dlake na jeziku sporočilo, da je njegov odnos do partnerke razviden že iz načina njegovega pisanja in da bi ga same brez nadaljnjega postavile pred vrata.

Facebook/Posnetek zaslona

Bolj racionalno obarvani predlogi so šli v smer, da naj obnovo hiše kljub vsemu plača partnerka, avtor objave pa naj namesto tega plačuje mesečne stroške ali simbolično najemnino, povsem enako, kot bi jih, če bi nekje živel v najemu. Toda kaj pa, če bi se vseeno odločil, da bo v hišo vlagal tudi sam – kako se lahko zaščiti?

Kot je za Delo pred časom pojasnila diplomirana pravnica Mateja Štimulak, je eno temeljnih načel stvarnega prava, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. Lastnik nepremičnine torej s trajno spojitvijo izboljšav z nepremičnino postane tudi lastnik izboljšav, čeprav je v nepremičnino vlagal kdo drug.

A vseeno je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. To v praksi pomeni, da če nekdo s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Lastnik nepremičnine mora torej vrednost, za katero se je njegovo premoženje povečalo, povrniti vlagatelju.

Enako velja za stvari, ki se iz nepremičnine ne morejo odstraniti brez škode. Izboljšave, ki se jih iz nepremičnine ne da odstraniti brez škode (na primer centralna kurjava, dimnik) oziroma izboljšave, ki so določene za stalno rabo celote (denimo kuhinjski elementi), so sicer postale del nepremičnine in so last lastnika nepremičnine (partnerja ali partnerjevih staršev), vendar lahko vlagatelj, ki je v nepremičnino vlagal s soglasjem lastnika nepremičnine, od lastnika nepremičnine zahteva povrnitev vrednosti vlaganj, saj bi bil lastnik nepremičnine sicer neupravičeno obogaten.

Pravnica Urška Kupec je za portal Pravo za vse povedala, da lahko tisti, ki se izseli iz tuje hiše, torej v roku petih letih uveljavlja povračilo koristi, ki jih ima lastnik nepremičnine zaradi njegovih vlaganj. Vendar pa je dokazno breme, da se je vrednost nepremičnine dejansko povečala zaradi teh vlaganj, na osebi, ki uveljavlja to korist. Avtor objave bi torej moral beležiti vse stroške, ki jih bo imel s prenovo, in shranjevati račune.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol