Amazonski deževni pragozd se bo kmalu spremenil v savano (vremenske spremembe prinašajo grozljive posledice za človeštvo)

Vedno je veljalo, da je Amazonka najbolj vodnata reka na svetu, Amazonija pa pisani svet flore in favne, ki kar kipi od življenja. Predstavljamo si jo kot prostrano bujno pokrajino, v kateri rastejo ogromna drevesa, iz krošenj in s tal se oglašajo eksotične živali, izobilje zelene barve pa prekinja Amazonka, ki se vije skozi na nekaterih predelih še vedno nedostopne kraje.

A takšna podoba je iluzorna, v resnici je stanje v Amazoniji vedno bolj grozljivo: poginule ribe in delfini, nasedli čolni, izpraznjene struge. Kriva je suša.

Suša zajela Amazonijo

Deževni gozd in suša, kako gre to skupaj? A to se je zgodilo, dele amazonskega deževnega pragozda je zajela huda suša. Zaradi podnebnih sprememb pa bi lahko bila sušna obdobja vse daljša, zato bodo nekateri predeli Amazonije postali podobni savani.

"Amazonija je tovarna vlage v ozračju," pravi Paola A. Arias, klimatologinja na univerzi Antioquia v Kolumbiji. "A ko se pojavi suša, se tovarna znajde v težavah."

Porečje Amazonke sestavlja množica rek, a nekatere so se zaradi pomanjkanja padavin (skoraj) presušile. Vodostaj reke Rio Grande, največjega levega pritoka Amazonke, se vsak dan zniža za 20 centimetrov. Brazilija je razdeljena na 26 zveznih držav, v zvezni državi Amazonas, ki obsega obširno območje ob Amazonki, suša pesti kar 59 izmed 62 občin, 15 med njimi je razglasilo izredne razmere, poroča RTV.

V mestu Manaus, kjer merijo vodostaj Amazonke, so v torek namerili višino 16,7 metra. Morda je slišati veliko, a lani v tem obdobju je bila gladina reke za šest metrov višja. Takšne razmere se bodo verjetno nadaljevale vse do druge polovice decembra, morda celo do novega leta, menijo vremenoslovci.

Glavna težava so množice poginulih rib, za katere je bilo usodno pomanjkanje kisika v Amazonki in drugih rekah v Amazoniji. Te ribe so v vodi zgnile in onesnažile vodne vire. Tako se v mestu Manacapuru, ki je od Manausa oddaljeno dve uri vožnje, iz rjave Amazonke širi neznosen vonj po razpadajočih ribjih truplih. V jezeru Tefe, iz katerega se voda izliva v reko Solimoes, od tam pa v Amazonko, so namreč našli 120 poginulih rečnih delfinov, za katere strokovnjaki domnevajo, da sta bili zanje usodni suša in vročina. 

They are Amazon river dolphins; the high temperature and drought in lake Tefe where they were, heated their water to 102F/39C, which is what we believe killed over a hundred of them. https://t.co/Dmg66B6g8u

— Tom (@DrTOMontgomery) October 8, 2023

Hude posledice za ljudi

Spremembe ne vplivajo le na naravo, ampak tudi na življenje ljudi v Amazoniji. Vpliv suše je za tamkajšnje prebivalce velik: ljudje izgubljajo svoje imetje, domove, živino.

Amazon drought strands floating Brazilian village on lake turned into mud https://t.co/KKKSqY6gDA pic.twitter.com/SDac6bBP3U

— Reuters World (@ReutersWorld) October 7, 2023

Otežena je preskrba s hrano za okoli 110 tisoč ljudi, do konca leta pa naj bi bilo po napovedih brazilskih oblasti prizadetih že pol milijona domačinov. Zaradi nizke gladine vode je otežen tudi rečni promet, ki je za prevoz ljudi in blaga v regiji ključen.

Deževni gozd se spreminja v savano

Amazonija je z ekološkega vidika prostor brez primerjave na svetu, saj predstavlja več kot polovico tropskih gozdov, ki so še ostali na Zemlji, skozi njo pa teče približno 17 odstotkov vse rečne vode na svetu. V tej pokrajini živi tudi približno ena četrtina kopenskih živalskih vrst.

More than 100 dolphins and thousands of fish have been found dead in the Brazilian Amazon as drought and record-breaking high temperatures grip the region.

Experts said the temperature of the water in some parts of the Amazon reached a record 39°C (102F) and believe the... pic.twitter.com/TrA23y6v7Q

— EDHUB🌍ℹ (@eddie_wrt) October 2, 2023

Neizmerno bogastvo ponuja tudi njena flora, saj v Amazoniji cveti več vrst cvetja, kot je na nočnem nebu zvezd, vidnih s prostim očesom. Poleg tega deževni gozd vsako leto absorbira približno pet odstotkov svetovnih letnih emisij ogljikovega dioskida, ki nastanejo zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Eno samo drevo v Amazoniji lahko vsak dan v ozračje prečrpa 500 litrov vode.

#Climate

The horrifying crisis in the Amazon should be our final wake up call to urgent action on climate.

This is an existential threat to us all.

‘Without Water, There Is No Life’: Drought in Brazil’s Amazon Is Sharpening Fears for the Future https://t.co/EK7PuhdYkp pic.twitter.com/BC7Zq4G7JW

— Tom (@DrTOMontgomery) October 9, 2023

Amazonija je ključno območje na Zemlji za ohranjanje stabilnosti svetovnega podnebja, saj nad in pod zemljo shranjuje približno 123 milijard ton ogljika. Avgustovska raziskava ameriške univerze Rutgers pa je opozorila na to, da bi se zaradi suše, za katero so vzrok podnebne spremembe, deli amazonskega deževnega pragozda, ki so ključni za absorpcijo ogljikovega dioksida, lahko spremenili v suh, travnat svet – v savano.

"Ugotovili smo, da bo več območij amazonskega deževnega gozda, za katera je prej veljalo, da so zaščitena, v nevarnosti, da se spremenijo v okolje, podobno savani. Savana je svet, v katerem sicer rastejo drevesa, a so ta oddaljena med seboj, kar daje prostor visoki travi. V takih razmerah pa drevesa shranjujejo mnogo manj ogljika kot v pragozdu, kjer visoka drevesa rastejo tesno skupaj," je raziskovalec Caio Mattos pojasnil, da izguba dreves pomeni, da se bo zmanjšala sposobnost Amazonije za shranjevanje ogljika. 

El Niño bi lahko "izsušil" Amazonijo

Na letošnjo še posebej hudo sušo v Amazoniji pa poleg podnebnih sprememb, zaradi katerih suše in vročinski valovi postajajo vse verjetnejši in vse hujši, vpliva tudi pojav, imenovan El Niño. Sušno obdobje je letos še hujše zaradi tega vremenskega pojava.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord