Dve državi na različnih koncih sveta, ki na videz nimata veliko skupnega. A na področju zastopanosti žensk na najvišjih položajih sta dosegli nekaj, s čimer se lahko pohvalijo le redke. Se jima bo letos pridružila tudi Slovenija?
Skozi zgodovino so države na vodilnih položajih, ki se niso prenašali iz roda v rod, zastopali predvsem moški. Ta trend se po svetu počasi spreminja, na najvišjih položajih pa lahko vidimo vedno več žensk.
Trenutno ima 29 držav na svetu na položaju predsednice vlade ali države žensko. V Sloveniji je bila edina ženska na tem položaju doslej Alenka Bratušek, ki je vodila slovensko vlado v letih 2013 in 2014. Po njenih besedah so "ženske bolj sočutne, znajo poslušati in se zato pogosto lotijo reševanja konfliktov na drugačen način".
Predsednice države še nismo imeli, javnomnenjske raziskave pred jesenskimi volitvami pa za zdaj najbolje kažejo Nataši Pirc Musar.
"Smešno je govoriti o šibkosti žensk, ko med prvimi voditelji, ki so oblikovali Evropo zadnjih desetletij, prav vsi zelo hitro navedejo Margaret Thatcher in Angelo Merkel."
"Zdi se, da je Skandinavija, ki nam je pogosto zgled napredne družbe, to že presegla," je Pirc Musarjeva dejala o ženskah na vodilnih položajih.
Vedno več žensk na vodilnih položajih
Letos so najpomembnejše položaje na svetu zasedle tri ženske. V Hondurasu je januarja predsednica države postala Xiomara Castro.
Madžarska je s Katlin Novák maja dobila prvo žensko predsednico države, Élisabeth Borne pa je isti mesec po več kot 30 letih postala prva ženska, ki vodi francosko vlado.
▶️ Elisabeth Borne, first French female PM in three decades https://t.co/eqggiO750z pic.twitter.com/K64goWcCmr
— FRANCE 24 English (@France24_en) May 17, 2022
Finska premierka navdušuje s svojo sproščenostjo
Med ženskimi voditeljicami so oči medijev zadnje čase uprte predvsem v finsko predsednico vlade Sanno Marin, ki navdušuje s sproščenostjo, ki jo iz zasebnega življenja prenaša tudi na vodenje države.
Pred dnevi je znova dokazala, da se v svojem zasebnem življenju z uradno vlogo ne obremenjuje. Svoj poletni oddih se je namreč odločila začeti na Ruisrock festivalu v nacionalnem parku na Finskem.
View this post on Instagram
Ko je leta 2019 zaprisegla, je s 34 leti postala najmlajša predsednica vlade na svetu. Analitiki so jo poimenovali "političarka za Instagramovo generacijo", saj na popularnem družbenem omrežju pogosto objavlja fotografije iz svojega zasebnega življenja, od dojenja hčerke do kuhanja testenin.
Med njenimi političnimi uspehi je dvig starosti obveznega šolanja na 18 let in podaljšanje starševskega dopusta. Med težkim obdobjem pandemije ji je uspelo nekaj, kar je le redkim svetovnim voditeljem, pridobiti široko podporo javnosti.
Boj za enakopravnost žensk se je na Finskem začel že pred letom 1917, ko je država razglasila neodvisnost. Že leta 1906 so ženske v tej skandinavski državi dobile volilno pravico in možnost sodelovanja na volitvah.
Leto kasneje so se finskemu parlamentu kot prve na svetu pridružile poslanke.
Novozelandska predsednica vlade ruši stereotipe
Predsednico vlade ima tudi Nova Zelandija. Jacinda Ardern je nase opozorila predvsem v času epidemije, ko je država nemudoma zaprla meje, ljudi pa je presenetila njena jasna komunikacija z državljani.
View this post on Instagram
Ardernova je leta 2018 med prvim mandatom rodila deklico in si nato vzela šesttedenski porodniški dopust. S tem je postala šele druga izvoljena voditeljica, ki je rodila med mandatom.
Prva izvoljena voditeljica, ki je rodila med mandatom, je bila leta 1990 Benazir Buto. Medtem ko je opravljala premiersko funkcijo v Pakistanu, je rodila deklico.
Novozelandska predsednica vlade hčerko Nevo pogosto vzame s sabo na službene poti, med drugim jo je leta 2018, ko je bila stara le tri mesece, spremljala na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov.
Od prve dame do predsednice Hondurasa
Žensko na vrhu države so letos dobili tudi v Latinski Ameriki. Političarka Xiomara Castro, sicer bivša honduraška prva dama, je januarja prisegla kot prva predsednica Hondurasa. Ob njej je bil soprog Manuel Zelaya, z državnim udarom leta 2009 strmoglavljeni bivši predsednik države.
— Xiomara Castro de Zelaya (@XiomaraCastroZ) March 31, 2022
V dnevih pred njeno zaprisego je država zašla v politično krizo, nova predsednica pa je pred težko nalogo, da državo, ki jo pestita kriminal in finančne težave, popelje v lepšo prihodnost. Več kot 70 odstotkov prebivalcev Hondurasa namreč živi v revščini. Zelo pogosti so tudi nasilni zločini, povezani z drogami in tolpami.
V predvolilni kampanji je napovedala boj proti korupciji, spremembe v smeri večje enakosti med spoloma, boj proti nasilju nad ženskami in legalizacijo splava pod določenimi pogoji.
