Janja Zalar | 20. 7. 2022, 20:00

Kaj so dosegle ženske na Finskem in Novi Zelandiji, česar v Sloveniji nimamo?

Profimedia/fotomontaža

Dve državi na različnih koncih sveta, ki na videz nimata veliko skupnega. A na področju zastopanosti žensk na najvišjih položajih sta dosegli nekaj, s čimer se lahko pohvalijo le redke. Se jima bo letos pridružila tudi Slovenija?

BOBO
Bobo

Med ženskimi voditeljicami so oči medijev zadnje čase uprte predvsem v finsko predsednico vlade Sanno Marin, ki navdušuje s sproščenostjo, ki jo iz zasebnega življenja prenaša tudi na vodenje države.

Pred dnevi je znova dokazala, da se v svojem zasebnem življenju z uradno vlogo ne obremenjuje. Svoj poletni oddih se je namreč odločila začeti na Ruisrock festivalu v nacionalnem parku na Finskem 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Ruisrock (@ruisrock)

Ko je leta 2019 zaprisegla, je s 34 leti postala najmlajša predsednica vlade na svetu. Analitiki so jo poimenovali "političarka za Instagramovo generacijo", saj na popularnem družbenem omrežju pogosto objavlja fotografije iz svojega zasebnega življenja, od dojenja hčerke do kuhanja testenin.

Med njenimi političnimi uspehi je dvig starosti obveznega šolanja na 18 let in podaljšanje starševskega dopusta. Med težkim obdobjem pandemije ji je uspelo nekaj, kar je le redkim svetovnim voditeljem, pridobiti široko podporo javnosti.

Boj za enakopravnost žensk se je na Finskem začel že pred letom 1917, ko je država razglasila neodvisnost. Že leta 1906 so ženske v tej skandinavski državi dobile volilno pravico in možnost sodelovanja na volitvah.

Leto kasneje so se finskemu parlamentu kot prve na svetu pridružile poslanke.

Profimedia

Novozelandska predsednica vlade ruši stereotipe

Predsednico vlade ima tudi Nova Zelandija. Jacinda Ardern je nase opozorila predvsem v času epidemije, ko je država nemudoma zaprla meje, ljudi pa je presenetila njena jasna komunikacija z državljani.

 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Jacinda Ardern (@jacindaardern)

Ardernova je leta 2018 med prvim mandatom rodila deklico in si nato vzela šesttedenski porodniški dopust. S tem je postala šele druga izvoljena voditeljica, ki je rodila med mandatom

Prva izvoljena voditeljica, ki je rodila med mandatom, je bila leta 1990 Benazir Buto. Medtem ko je opravljala premiersko funkcijo v Pakistanu, je rodila deklico.

Profimedia

Žensko na vrhu države so letos dobili tudi v Latinski Ameriki. Političarka Xiomara Castro, sicer bivša honduraška prva dama, je januarja prisegla kot prva predsednica Hondurasa. Ob njej je bil soprog Manuel Zelaya, z državnim udarom leta 2009 strmoglavljeni bivši predsednik države.

V dnevih pred njeno zaprisego je država zašla v politično krizo, nova predsednica pa je pred težko nalogo, da državo, ki jo pestita kriminal in finančne težave, popelje v lepšo prihodnost. Več kot 70 odstotkov prebivalcev Hondurasa namreč živi v revščini. Zelo pogosti so tudi nasilni zločini, povezani z drogami in tolpami.

Profimedia

V predvolilni kampanji je napovedala boj proti korupciji, spremembe v smeri večje enakosti med spoloma, boj proti nasilju nad ženskami in legalizacijo splava pod določenimi pogoji. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord