Preverjamo: od kod izvira stereotip, da so ženske slabše voznice? (In kaj pravi statistika)

Moški, strokovnjak za vožnjo, očara za volanom jeklenega konjička, ženska pa v kuhinji, kjer posebej zanj pripravlja slastne dobrote. Kako šovinistična in enoznačna je tovrstna podoba, najbrž ni treba posebej poudarjati.

Vsaj v razvitem zahodnem svetu ženska za volanom in moški s predpasnikom ne bi smela biti deležna kakršnih koli vprašujočih pogledov – pa vendar v primeru ženskih voznic to ne drži vedno. O ženskah za volanom namreč kroži kar nekaj stereotipov in šal, od tega, da ne znajo parkirati, da v avtu delajo tisoč stvari hkrati, da so zmedene, neprevidne in tako dalje.

Ko voznik denimo stoji na rdeči luči in avto pred njim ne spelje pravočasno, je zelo verjetno, da si bo med trobljenjem zamrmral v brado: gotovo je za volanom ženska. Razčistimo torej enkrat za vselej: kaj o tem, kateri spol naj bi vozil boljše in kateri slabše, pravi statistika?

Moški v avtomobilu precenjujejo svoje sposobnosti

Glede na podatke, ki so nam jih posredovali s Slovenske policije, je bilo lansko leto v prometnih nesrečah udeleženih 22.323 moških, od tega je bilo 11.243 povzročiteljev prometnih nesreč, ter 10.346 žensk, od tega 4127 povzročiteljic prometnih nesreč.

V letošnjem letu pa je bilo do 29. 11. v prometnih nesrečah udeleženih 20.556 moških, od tega so v 10.132 primerih povzročili prometno nesrečo. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih tudi 9.475 žensk, od tega so v 3.700 primerih povzročile prometno nesrečo.

Moški so kot udeleženi v prometnih nesrečah po statistiki sodeč torej približno trikrat bolj nevarni kot ženske. "Pri obravnavi prometnih nesreč moški večkrat kot ženske vozijo prehitro in večkrat so pod vplivom alkohola," so na policiji nedavno povedali za Svet24.

Zanimivo primerjavo ženskih in moških voznikov so letos pripravili pri ameriški odvetniški pisarni Bruckheim & Patel, kjer so se osredotočili na različna področja vožnje, od prometnih nesreč, prekrškov in vožnje pod vplivom alkohola do pridobivanja vozniškega dovoljenja.

Po njihovih podatkih več nesreč na prebivalca povzročijo ženske. Po pisanju portala The National News so ženske tudi pogosteje udeležene v manjših nesrečah, ki se zgodijo ob nizki hitrosti, velikokrat pa tudi na parkiriščih ali v jutranjih kolonah. Ti mimobežni trki se tudi ne prijavijo vedno zavarovalnicam, zato jih je lahko še več, kot beleži statistika.

Toda upoštevajoč vse ostale vidike so moški statistično slabši vozniki. Za začetek povzročijo več nesreč s smrtnim izidom: po podatkih Insurance Information Institute so leta 2017 ženske povzročile 12.502 prometnih nesreč s smrtnim izidom, moški pa kar 37.477.

Med dejavniki, ki botrujejo temu, da so nesreče, ki jih povzročijo moški, pogosteje smrtne, so hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, agresivna vožnja in vožnja brez varnostnega pasu. V nesrečah, ki so posledica prehitre vožnje, povprečno umre manj kot 1000 žensk letno, medtem ko je moških smrtnih žrtev več kot 3000.

Moški prejmejo tudi več kot 70 % vseh kazni zaradi kršitve prometnih predpisov, kot je neupoštevanje omejitev hitrosti, in prednjačijo pri upravljanju osebnih vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Poleg tega so bili leta 2010 v ZDA v štirih od petih prometnih nesreč, ki so nastale zaradi vožnje pod vplivom alkohola, udeleženi moški vozniki.

Moški torej, zaključujejo pri odvetniški pisarni Bruckheim & Patel, na cesti pogosteje ne upoštevajo predpisov, zaradi česar so nedvomno nevarnejši vozniki, kar se ujema z lanskoletnimi podatki za Slovenijo.

Za nas so verjetno zanimivi tudi statistični podatki za Evropo. Te najdemo v mednarodni študiji "Gender differences in drivers’ reported behaviors" (Spolne razlike v dokumentiranem vedenju voznikov), ki je leta 2012 zajela voznike po vsem svetu, med njimi v dvajsetih evropskih državah, tudi v Sloveniji. 

Med drugim je študija ugotovila, da se ženske redkeje spuščajo v tvegano vedenje, kamor spada tudi prehitra oziroma nevarna vožnja, saj hitreje predvidevajo resne in negativne posledice, medtem ko moški tveganja pogosto zaznavajo v manjši meri, bolj pozitivno ocenjujejo svoje vozniške sposobnosti, se za volanom počutijo varnejše in vožnjo pogosteje kot ženske uporabljajo za potrjevanje svoje učinkovitosti.

Z drugimi besedami: za moške je bolj verjetno, da bodo na cesti izvajali visokorizične manevre, posebej povezane s hitrostjo, ne da bi se zavedali nevarnosti. Ravno tako precenjujejo svoje sposobnosti in natančnost in podcenjujejo resnost morebitnih nesreč.

Tako ni nenavadno, da so se tudi v globalni študiji moški izkazali za tiste, ki na vseh območjih, vključenih v študijo, vključno z evropskimi državami, pogosteje vozijo prehitro, ki se povsod po svetu pogosteje pijani usedejo za volan, ki (vsaj v Afriki, ZDA in Evropi) pogosteje zanemarijo varnostni pas in ki med vožnjo pogosteje uporabljajo mobilni telefon (to zadnje sicer ne velja za ZDA, kjer med vožnjo pogosteje telefonirajo ženske). Poleg tega so moški tudi tisti, ki se jim zdijo vsa ta vedenja statistično bolj družbeno sprejemljiva.

"Spolne razlike sicer variirajo v različnih kulturah, toda na vseh celinah, ki smo jih vzeli pod drobnogled, so moški tisti, ki se jim zdi rizično vedenje na cesti, ki lahko vodi v prometne nesreče, bolj družbeno sprejemljivo kot ženskam," so v zaključku zapisali avtorji študije.

Od kod stereotip pravzaprav izvira?

Zanimivo razlago najdemo na portalu Quora: do sedemdesetih ali celo osemdesetih let prejšnjega stoletja so moški statistično vozili pogosteje kot ženske. Na delo je (z avtomobilom) namreč odhajalo več moških kot žensk, pa tudi kadar sta bila partnerja v avtomobilu skupaj, je bilo bolj verjetno, da bo vozil moški.

Ker so ženske vozile redkeje oziroma so imele v vožnji manj prakse, jih je bilo dejansko veliko slabših voznic, kar bi lahko botrovalo nastanku stereotipa o ženskah za volanom.

Tudi v sodobnih partnerstvih, kjer običajno vozita oba partnerja, ni tako nenavadno, da do destinacij, kamor se par odpravlja skupaj, vozi moški, ki ima tako več priložnosti za to, da se mojstri v vožnji. Poleg tega so moški bolj kot ženske od malega spodbujani, da skozi različne športe trenirajo reflekse, kar jim prinaša tudi prednosti pri vožnji. 

Ženske pogosto gledajo na vožnjo avta kot na nujno zlo, še eno od vsakdanjih opravil, kar bržkone vpliva tudi na odnos do vožnje in njeno kakovost.

Tako ženske kot moški vozniki bi se lahko obnašali tudi v skladu s pojavom, ki mu v psihologiji rečemo "pigmalionov učinek", pomeni pa, da se vedenje človeka prilagodi pričakovanjem, ki jih ima okolica o njem.

Ženske bi se tako lahko z dejansko slabšo vožnjo odzivale na pritiske in komentarje, da so slabe voznice, ki jih gotovo slišijo pogosteje kot moški, moški pa na pričakovanja, da morajo svojo družbeno pogojeno "moškost" dokazovati tudi za volanom, zato so navidez samozavestnejši, posledično pa tudi bolj drzni in agresivni vozniki.

Nekatere študije, je poročal Svet24, so ugotavljale tudi, da se moški v povprečju hitreje odzivajo in so boljši v zaznavnomotoričnih nalogah, kjer sprejemajo informacije prek instrumentalnih prikazovalnikov. Po drugi strani so ženske v povprečju boljše, kjer je treba obdelati informacije simbolične in semantične narave. Tudi to bi lahko bil razlog za krepljenje stereotipa.

Mednarodna študija Gender differences in drivers’ reported behaviors razlike v vožnji moških in žensk sicer pripisuje tako biološkim razlikam, kot je ta, da so zaradi hormonskih razlik moški pripravljeni tvegati več in so bolj usmerjeni k iskanju vedno novih dražljajev, kot tudi družbenim stereotipom in vlogam.

Vsekakor pa bi se predvsem morali vprašati, kaj oziroma kdo sploh definira dobro vožnjo. Gre za precej subjektivno kategorijo, kjer ni enoznačnega odgovora, najbližji bi bil verjetno ta, da zna dober voznik poiskati zlato sredino med hitrostjo in varnostjo.

Glede na statistiko se moški resda nagibajo bolj k hitrosti, ženske pa k varnosti, vendar to še ne pomeni, da gre za zlato pravilo ali opravičilo za generiranje vedno novih stereotipov.

Razmislek, ali je dobra vožnja v resnici dinamično dirkanje med življenjem in smrtjo in sposobnost odzivanja na nepredvidene cestne dogodke ali pa predvsem zanesljiva plovba, ki ti omogoča varen prehod od točke A do B, za zaključek tako prepuščamo vam.