Ljubi ljudi, izrabi stvari: slogan nove normale (minimalizem po Fields Millburnu & Nicodamusu)

Ko ti otroci nato odrastejo v nezadovoljne, depresivne, anksiozne in tesnobne odrasle, nam še vedno ni jasno, kako je to mogoče.

Kako je mogoče, da imaš vsega dovolj, še preveč, pa si še vedno nezadovoljen s svojim življenjem?

"Polna klet krame… podstrešje polno stvari, ki jih bomo ’enkrat’ še rabili … predali polni navlake, da ne najdemo tistega posebnega pisala… omare polne oblek, ki jih bomo nekoč še oblekli …"

Ko ne moraš prenehat kupovat nove stvari, a hkrati ti vsaka nova stvar ne prinese želenega zadovoljstva in sreče. Nasprotno. Vse te stvari le še prispevajo k našemu nezadovoljstvu in to na toliko različnih načinov, da se tega sploh ne zavedamo.

Knjiga 'Ljubi ljudi. Izrabi stvari.', ki je pred dnevi izšla pri založbi Cangura, bralcu zastavi vprašanja, ki vse to postavljajo na glavo.

Kaj je zares bistveno? Katere od teh stvari res potrebujemo? Katere o teh stvari dodajajo vrednost našemu življenju?

Filozofija minimalizma postreže z naslednjo presunljivo resnico, ki jo vsi vemo, a smo ’priročno’ nanjo pozibili.

”Naši spomini niso v naši stvareh. Naši spomini so znotraj nas.”

Iz revščine se rodi ’želeti več’

Oba avtorja knjižne uspešnice, Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus, sta se rodila revna. Nikoli niso imeli dovolj. In oba sta si želela več. 'Tisto' praznino iz otroštva sta skušala zapolniti tako, kot to počne večina izmed nas.

Služba, delo od jutra do večera, hitenje, trud za napredovanje, želja po vedno boljši pisarni, vedno višji poziciji v podjetju, tekanje od enega opravka do drugega. Popravilo avta, košenje trave na vikendu, popravilo strehe …

Lovljenje ’ameriških sanj’ ju je nazadnje stalo veliko več kot denar.

Mogoče sta živela ameriške sanje, a to niso bile njune sanje.

Kaj ti pomeni vikend, če si potem suženj urejanja okolice, pospravljanja doma in vikenda, kupovanja stvari za dom in vikend, kdaj imaš čas se spočiti, privoščiti si branje na vikendu?

Zato sta začela znova.

Življenje jima je spremenil minimalizem.

Minimalizem sam po sebi ni nova ideja: koncept izvira iz časov stoikov, vseh večjih religij in v zadnjem času Emersona in Thoreauja ter Tylejra Durdena. Nova težava: nikoli prej ljudje niso bili bolj zapeljani z materializmom in nikoli prej niso bili tako pripravljeni zapostavljati ljubljenih, da bi pridobili kupe nesmiselnih stvari.

Za življenje z manj

V knjigi ’Ljubi ljudi. Izrabi stvari.’ avtorja po poglavju nanizata pravila minimalistov za bolj srečno življenje z manj. Od tega, da osvetlita ječo materializma in potrošništva, v katero se je zaciklal sodoben človek, do tega, da naš odnos do denarja, stvari in ljudi na novo postavita v ustrezen kontekst.

Eno prvih takšnih pravil, ki se ga tekom pisanja lotita, je: pravilo brez navlake.

Takole se glasi:

"Vse kar imate, lahko razdelite v tri skupine: bistveno, nebistveno, navlaka. Ker je večina naših potreb univerzalnih, le nekaj stvari spada v bistveno skupino: hrana, zavetje, oblačila, prevoz, poklic, izobraževanje. V idealnem svetu bi bila večina vaših stvari v nebistveni skupini: strogo rečeno, ne potrebujeta kavča ali jedilne mize, vendar jih je vredno imeti, če vam olajšajo življenje. Na žalost pa velika večina stvari, ki jih imate, sodi v skupino navlake. To so artefakti, ki so vam všeč, ali, natančneje, mislite, da so vam všeč. Čeprav se ta navlaka pogosto zamaskira kot nepogrešljiva, je dejansko samo v napoto. Ključno je, da se znebite navlake in naredite prostor za vse ostalo."

Sliši se enostavno.

Pa je res?

Problem je, da si kot navlako predstavljamo zgolj stvari, ki bi jih bilo zlahka zavreči. Recimo temu, kar smeti. Minimalisti pa pod termin navlaka uvrščajo tudi predmete, za katere smo prepričani, da jih moramo imeti ali pa si jih, hipnotizirani od bleščečih oglasov, želimo imeti (ali pa tako takrat vsaj verjamemo).

Morda mislite, da vas bo osrečil Rolex na roki ali nov Mercedes na vašem dovozu?

"Prepričan sem, da Rolex in Mercedes izdelujeta kakovostne, dobro izdelane stvari in da s samimi predmeti ni nič narobe. Resnična težava je v občutku, da bodo ti materialni predmeti vaše življenje naredili boljše, bolj smiselno ali popolnejše. Toda noban stvar vas ne naredi za bolj izpolnjeno osebo. V najboljšem primeru so stvari, ki jih prinašamo v svoje življenje, orodja, ki nam lahko pomagajo živeti udobneje ali biti produktivnejši in povečajo vrednost življenjenja, vendar vanj ne morejo prinesti smisla."

In medtem ko nam kompleksen oglaševalski aprat neprestano prigovarja, da ’nas bodo prave stvari osrečile’, minimalisti trdijo, da gre v vse njihove obljube vedno znova podvomiti in se pred vsakim nakupom vprašati šest vprašanj, tri izmed njih navajamo v nadaljevanju.

1. Za koga to kupujemo?

"Je ta nova stvar za vas? Ali pa jo kupujete za predstavitev vaše podobe drugim? Če je resnično za vas in jo je smiselno kupiti, potem jo vsekakor kupite. Ne prikrajšajmo se za stvari, ki nam izboljšajo življenje."

Če torej kupujete stvari samo zaradi pričakovanj, ki jih generira potrošništvo, si ovirate pot do svobode, ki jo poskušate kupiti.

2. Ali bo to dodalo vrednost mojemu življenju?

"Nimam veliko stvari, vendar vse kar imam, doda vrednost mojemu življenju. To pomeni, da vsaka moja stvar – od avtomobila in oblačil do pohištva in elektronike – deluje kot pripomoček ali dodaja estetsko vrenost mojemu življenju."

Vprašati se gre torej, ali dotična stvar bogati naše počutje? Če temu ni tako, nakup nima smisla.

3. Ali si to lahko privoščim?

"Če morate za nov nakup obremeniti kreditno kartico, si te ne morete privoščiti. Če morate za to vzeti posojilo, si tega ne morete privoščiti. In če že imate ali s tem ustvarite kak dolg, si tega prav tako ne morete privoščiti."

Samo zato, ker to ’lahko’ kupite, še ne pomeni, da si to res lahko privoščite.

Za več branja!

LJUBI LJUDI. IZRABI STVARI.

• "Joshua in Ryan sta napisala nujen manifest za preusmeritev sega stran od materialnega k bolj smiselnemu. Pomembna knjiga za naš sedanji trenutek." - Cal Newport, avtor New York Timesovih uspešnic

Joshua Fields Millburn & Ryan Nicodemus, znana po svojem občinstvu pod vzdevkom Minimalista, sta s pomočjo spletnih strani, knjig, podcastov in filma poamgala več kot dvajset milijonom ljudi živeti smiselno življenje z manj.

Podkast ’Minimalista’ je pogosto na prvem mestu med podkasti o zdravju na Apple Podcasts, njuna dokumentarna filma Minimalizem in Manj je zdaj, sta izšla na Netflixu.