Patricija Fašalek | 10. 11. 2023, 06:00

Kako poskrbeti zase (in kdaj je čas za obisk psihoterapevta)?

Profimedia

"Skrb zase" je širok pojem, ki zajema praktično vse, kar naredimo, da bi se dobro počutili tako fizično kot psihično. Kako pa vemo, ali smo naredili dovolj?

Težko je določiti, kaj točno pomeni, da skrbimo zase, še težje je zastaviti jasne nasvete, kako se tega lotiti, zagotovo pa ne potrebujemo veliko denarja, da to izvedemo, zagotavljajo strokovnjaki. Skrb zase zajema že dovolj spanca, zdravo prehranjevanje, udejstvovanje v hobijih in načrtovanje časa za sprostitev.

Skrb zase je izjemno pomembna, saj pomeni, da poskrbimo za svojo dobrobit, le tako pa lahko delujemo po svojih najboljših zmožnostih. Če se zanemarjamo, smo lahko hitro podvrženi stresu, izgorelosti ali boleznim. Pravilna prehrana, redna telovadba in zadostna mera počitka so glavne smernice, ki nam pomagajo, da ostanemo zdravi, veseli in odporni, pravijo strokovnjaki. 

Profimedia

V grobem poznamo tri kategorije skrbi zase: čustveno, fizično in družbeno. Toda le s skrbjo za vse tri aspekte lahko ostajamo resnično zdravi, tako telesno kot duševno. Meditacija ne bo pomagala pri zmanjševanju stresa, če se najprej dovolj ne naspimo. Tek nam ne bo izboljšal počutja, če konstantno uživamo prevelike količine sladkorja. 

Vprašajte se:

- Ali dovolj spite?
- Ali jeste zdravo hrano?
- Ali dovolj telovadite?
- Ali primerno skrbite za svojo higieno in kožo?
- Ali počnete stvari zunaj službe, ki vam prinašajo veselje?
- Ali poznate zdrave načine za uravnavanje negativnih čustev?
- Ali imate prijatelje, ob katerih se počutite dobro?
- Ali ste lahko sami in se imate prav tako dobro?
- Ali se lahko sprostite in osvobodite glavo vseh misli in skrbi?
- Ali se znate pomiriti, ko zapadete v paniko?

Če ste na katero izmed teh vprašanj odgovorili negativno, se vprašajte, kako lahko to spremenite. Včasih je dovolj že sprememba v rutini in z večjo organiziranostjo nam uspe lepo poskrbeti zase. Včasih pa je za spremembe in korake naprej potrebna pomoč strokovnjaka.

Kdaj si poiskati psihoterapevta?

Obiskovanje terapije je velikokrat prvi korak k izboljšanju počutja in celostnem boljšem počutju. Ne potrebujete resnejše duševne motnje, praktično vsakemu lahko terapija koristi, saj nam pomaga, da se bolje spoznamo, ugotovimo, kaj zares hočemo, kaj so naše potlačene travme in kako doseči mir, ki ga iščemo. Na terapijo lahko gledamo kot na obisk zobozdravnika - čeprav nam zob še ne izrašča v povsem napačno smer, gremo tu pa tja na pregled, da bi preprečili katastrofo. 

Ljudje se najpogosteje odločijo za psihoterapijo, kadar se soočajo s katero od sledečih težjih situacij: izguba ljubljene osebe, zdravljenje duševne bolezni, pretres po tragičnem dogodku, velika sprememba, podvrženost hudemu stresu in podobno. 

Profimedia

Če se vam zdi, da doživljate večje čustvene pretrese ali če se počutite izgubljeni, v življenju ne vidite smisla ali ste otopeli, se toplo priporoča obisk terapevta, ki vam bo pomagal izboljšati splošno počutje. Prav tako se lahko vprašate, koliko substanc zauživate, pa naj se gre za alkohol, droge ali cigarete - če gre za večje količine oziroma če s substancami poskušate zakriti žalost, je čas, da razmislite o pomoči.

Še vedno niste prepričani, ali potrebujete terapevta? Če se soočate s katero od teh težav, je odgovor vsekakor da:

- Preplavljajo vas čustva.
- Občutek imate, da ne morete dalje ali da se ne zmorete soočati z danimi okoliščinami.
- Težave imate pri opravljanju vsakodnevnih nalog, na primer čiščenje in skrb za opravke.
- Težko ohranjate dobre odnose z ljudmi okoli vas. 
- S težavo skrbite za svojo higieno in bolj malo (ali preveč) jeste.

Vendar pa je zadosten razlog za obisk terapevta lahko že želja po boljšem soočanju s stresom, pregled preteklosti za morebitnimi negativnimi vzorci, ki se ponavljajo v sedanjosti, potreba po izboljšanju medosebnih odnosov, težnja po boljši komunikaciji z drugimi, izboljšava pri sprejemanju premišljenih in za nas dobrih odločitev itd.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del