Stisniti zobe in se odreči stvarem, ki jih potrebujejo: se je mogoče družiti s prijatelji, ki zaslužijo znatno več?

"Ta prizor se mi je vedno zdel smešen ... dokler nisem prišla v zgodnja dvajseta," piše ob video izseku iz kultne serije Prijatelji, ki je kakor številni drugi odlomki nekoč oboževanih serij zdaj postal le še ena vsebina, ki se pretaka po družbenih omrežjih. Gre za prizor, v katerem se liki Phoebe, Joey in Rachel, polovica prijateljske ekipe, pritožujejo nad tem, da morajo zaradi Monice, Rossa in Chandlerja, ki zaslužijo več kot oni trije, ves čas zapravljati denar v dragih restavracijah.

"Vedno pravijo: gremo sem, gremo tja ... kot da si to lahko privoščimo!" negoduje Joey. Phoebe se strinja: "Ja, in vedno moramo nekam, "kjer je lepo", poleg tega pa ne moremo nič reči, ker gre recimo za praznovanje rojstnega dne ..."

V tistem trenutku skozi vrata prikoraka Monica, ki naznani, da je dobila povišico in da morajo to proslaviti – uganili ste – "nekje, kjer je lepo".

Phoebe, Joey in Rachel sklonijo glave, vdani v usodo. "Koliko mislita, da lahko dobim za svojo ledvico?" vpraša Joey.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by F.R.I.E.N.D.S (@thefriendssite)

Čeprav so Prijatelji serija iz devetdesetih, ni opisani prizor danes nič manj relevanten. Morda je celo še bolj. V članku "Ne morem si več privoščiti svojih prijateljev", ki ga je novinarka Daisy Schofield poleti napisala za ameriški spletni medij Refinery29, je navedeno, da sta vsesplošna kriza in inflacija pri kar tretjini ljudi vplivali na zmožnost, da bi kakovostno preživljali čas s svojimi prijatelji.

Še ena nedavna ameriška študija, ki so jo je izvedlo podjetje Intuit Credit Karma in v kateri je sodelovalo več kot tisoč ljudi, starejših od osemnajst let, je pokazala, da ima več kot tretjina milenijcev in pripadnikov generacije Z prijateljico ali prijatelja, zaradi katerega porabijo več denarja, kot bi smeli.

O tem se ne pogovarjamo, ker nas je sram. Kot je psihoterapevtka Anna Sergent povedala za Refinery29, veliko ljudi celo s svojimi najbližjimi težko govori o denarju zaradi občutkov sramu. "Priznati, da nimaš denarja, da bi šel v neko restavracijo ali na drago potovanje, namreč pomeni priznati neke vrste manko, to pa je včasih boleče," dodaja.

Ko prijateljica predlaga, da bi šli prihodnji vikend spontano jadrat ali prijatelj, ki živi na drugem koncu sveta, mimogrede navrže, kako lepo bi bilo, če bi ga v kratkem vsi skupaj prišli obiskat, se tako samo nasmehnemo.

Gotovo je med nami kdo, ki bi si 2000 evrov za povratno letalsko karto za nenačrtovan izlet zlahka privoščil, ker to predstavlja "le" polovico njegove mesečne plače (da o izdatkih na potovanju sploh ne govorimo) – a po drugi strani nas ni malo, ki bi morali ta denar s težkim srcem pobrati z varčevalnega računa, zanj oddelati ekstra projekt ali pa se sprijazniti s tem, da potem celo leto ne bomo šli nikamor.

Še večjo težavo imajo posamezniki, ki so zaradi izrazito višjih budžetov svojih prijateljev s pretiranim zapravljanjem soočeni na redni bazi. 23-letna Gillian je za Refinery29 povedala, da se je oddaljila od prijateljev, ki pogosto obiskujejo drage restavracije in bare. "Včasih se šalim, da si ne morem več privoščiti druženja z nekaterimi prijatelji, ker to, da grem z njimi ven, avtomatsko pomeni, da bom porabila več denarja, kot sem nameravala."

"Vsi smo hodili na smučanje, onadva pa ne ..."

Na kateri točki v življenju ugotovimo, da si prijatelji lahko privoščijo življenjski slog na višjem nivoju kot mi –  ali nasprotno, da nam vse težje sledijo? Na podlagi pogovorov, ki smo jih na Metropolitan.si opravili z ljudmi v različnih starostnih skupinah, se razlike med zaslužki posameznikov najpogosteje pokažejo nekje ob zaključku študija.

"S prijatelji z najdaljšim stažem se družim, odkar sem bila brez denarja in oni tudi, a v prvem obdobju po študiju so si nekateri lahko privoščili več, ker so imeli bolj premožne starše, in jim nisem mogla slediti, pa tudi hotela nisem, ker sem svoj denar pač vlagala v druge stvari, stanovanje, pohištvo ... A nisem se počutila prikrajšano, četudi si nisem mogla privoščiti vsega. Ni bil pa to razlog, da se ne bi družili, mogoče so šli drugi na smučanje v tujino, a so bili prav tako dobrodošli pri meni doma in so tudi prišli," razlaga Ana (58).

"Morda kdaj nisem bila kam povabljena, na kakšno poroko recimo, ki so jo organizirali bogatejši starši kake prijateljice, a sem to vzela na znanje in tiste prijatelje sem potem nekako spustila mimo. Mogoče smo bili v moji generaciji bolj neobčutljivi na razlike, tujci sploh niso razumeli, da se pri nas vsi družimo med seboj."

Podobno opaža 55-letna Ivana. "S skupino prijateljev, s katero se družim še danes, smo se začeli dobivati v študentskih letih. Malce smo zavidali prijateljici, ki je imela konec osemdesetih prva avtomobil, starši pa so ji uredili stanovanje, saj so imeli v mestu edini določeno obrt, poleg tega pa so še oddajali stanovanje turistom. Začeli smo delati, imeti otroke, hoditi na skupne dopuste. Že kmalu so se začele pojavljati "težave" glede različnih premoženjskih stanj. V družbi smo imeli par, ki smo se mu morali vedno prilagajati – v smislu, da smo skupna darila vedno kupovali njunemu premoženjskemu stanju primerno oziroma rekli, naj vsak prispeva, kolikor lahko. Vsi smo tudi hodili na smučanje, onadva pa ne. Pravzaprav smo skupne počitnice velikokrat prilagajali njima. Se pa zaradi denarja nismo nikoli razšli ali imeli slabega občutka. Pomembno nam je bilo druženje, in ker smo bili ljubitelji dobre hrane, smo se velikokrat družili ob njej. Prav eden od teh dveh prijateljev je bil izvrsten kuhar in pri njem smo vedno dobro jedli."

32-letna Katarina je prepričana, da so ključne razlike med njo in njenimi prijatelji po končanem študiju začele nastajati zaradi nepremičnin. "Med nami dejansko ni velikih razlik samih po sebi  – zaslužimo podobno oziroma smo v enakem finančnem razredu. Toda nekateri dobijo stanovanja od staršev, nekateri si stroške kredita lahko delijo s partnerji, nekateri imajo možnost bivanja doma, nekateri so pa za vse sami. In to se dolgoročno pozna. Odločitve nekaterih, da zgradijo hiše drugje ali se iz Ljubljane preselijo nazaj domov, so vplivale tudi na prijateljstva, saj se manj vidimo in posledično manj družimo, čeprav ostajamo prijatelji."

Tudi 24-letna Ina pravi, da je z nekaterimi prijatelji izgubila stike, ker si niso mogli privoščiti življenja v Ljubljani, kjer živi sama. "Ob današnjem tempu življenja pa je odnose na daljavo še težje vzdrževati," dodaja. "V vsakem primeru se mi zdi to, koliko prostega časa ima to, največji faktor v prijateljskih odnosih. Finančni položaj je namreč povezan s posameznikovim časom: nekateri imajo več prostega časa, drugi zaradi služb in obveznosti manj. Seveda se zgodi, da bi šla na kakšno potovanje s prijateljem, ki mogoče nima dovolj denarja in zaradi tega ne more, a pogosto s prijatelji združimo zanimanja glede na finance: pač ne gremo na drago potovanje, ampak kakšno poceni; ne gremo v drago gostilno in tako dalje. Večji dejavnik se mi zdi, kako težje se je dobiti s prijatelji, ki imajo redne službe in so dobro finančno situirani, medtem ko se prijateljem, ki še živijo študentsko življenje, zdi, da tisti, ki imamo službe, nimamo nikoli časa."

Pritiski ob rojstnih dneh, obletnicah, porokah

Če je ena od naših sogovornic opisala, da se je morala njena družba prilagajati paru, ki za skupna darila ni zmogel namenjati toliko denarja kot ostali, se je več sogovornikov znašlo na drugi strani –  strošek skupnih daril je bil zanje absolutno prevelik, do neke mere pa tudi nepotreben.

"Ko si enkrat odrasel, velja kar za neko normo, sploh za obletnice, poroke in podobno, da so darila velika in razkošna," pove 28-letna Veronika in nadaljuje, da se zdi eni njeni prijateljic samoumevno, da bodo za poročna darila ali darila za obletnico namenili tudi med petsto in tisoč evri, čeprav jih v skupini prijateljev ni tako veliko. "Strošek, ki zaradi tega pade na vsakega od nas, res ni majhen," nadaljuje sogovornica. "Ponavadi pač stisnem zobe in se na ta račun odrečem novim oblačilom, včasih pa celo čemu, kar v resnici potrebujem," pravi. "Ampak res ne razumem, kdaj smo prišli do tega, da samo res drago darilo pove, da nam je za to osebo mar."

Tudi Katarina dodaja, da se je, čeprav finančnih razlik med prijatelji na dnevni bazi ne občuti pretirano, že počutila prisiljeno, da za skupna darila za prijatelje nameni več denarja, kot bi sicer. "Vendar se to zgodi redkokdaj in pač daš toliko kot drugi, pa si misliš, da boš to že nekoč zaslužil nazaj."

Kar nekaj sogovornic je povedalo, da se s prijatelji o denarju sploh ne pogovarjajo, ampak samo približno vedo, koliko zasluži kdo od njih, saj tema še vedno velja za tabu. Spet druge so dejale, da sicer se, bi si pa želele še malenkost bolj odprt prostor za razpravo o financah in morebitnih težavah na tem področju.

Denar res ni pomemben?

"Če si z nekom dober prijatelj, denar ne sme biti pomemben. Se pa lahko pokaže kot ovira, če prijatelja nimaš več v bližini in moraš do njega odpotovati ali pa ga ne moreš povabiti na večerjo ali celo na kavo, če imaš stisko z denarjem. Resnično prijateljstvo ne vidi denarja kot težave, "prijateljstva", ki se dogajajo zdaj med nekaterimi, so pa bolj druženja podobno situiranih," je prepričana 50-letna Dunja.

Na splošno naši sogovorniki denarja niso izpostavili kot nekaj, kar bi jih ločevalo od prijateljev. "Nekateri med mojimi prijatelji imajo znatno višje plače od mene, a smo vzgojeni v podobno situiranih družinah in mislim, da ker so zrasli z obema nogama na tleh, jim glave ni odneslo niti zdaj, ko služijo dva ali trikratnik povprečne slovenske plače. Med nami ni navade, da bi skupaj odhajali na potovanja, družimo se ob večerjah ali kosilih na lastnih domovih, na pijačah v mestu, ki si jih vsi lahko privoščimo. Tudi tisti med mojimi prijatelji, ki bi nas lahko povabili v drage restavracije ali destinacije, so toliko obzirni ali prizemljeni, da se "normalno" obnašajo, ne izvajajo pritiska nad drugimi," pravi 40-letna Maja.

Vseeno pa se ljudje počutijo udobneje v družbah ljudi z zaslužki, podobnimi njihovim, kar je potrdila tudi raziskava podjetja Credit Karma. Ena od sogovornic v članku za Refinery29 je dejala, da je svoje cimre izbrala na podlagi podobnih plač. "Danes so moja glavna prijateljska skupina in skoraj vse počnemo skupaj. Lažje je omejiti zapravljanje, če se družiš s skupino ljudi, ki želi tako kot ti nekaj prihraniti." 

"Moram priznati, da sem se kdaj izognila vstopu v novo skupino prijateljev, če sem začutila, da živijo prek mojih finančnih zmožnosti – recimo večkrat tedensko obiskovanje restavracij in kupovanje dragih jedi in pijač … Vendar brez slabe vesti, saj takega načina življenja nisem bila vajena in mi ni veliko pomenil," pritrjuje Ivana. Tudi Maja pravi, da se je njena prijateljica nehala družiti s skupno znanko, ki je finančno povsem "izven njune lige". "Jaz grem z njo še vedno rada na pijačo, se pa zavedam, da si takega življenjskega stila kot ona ne morem privoščiti."

V primeru velikih finančnih razlik se namreč lahko zgodi tudi, da premožnejši prijatelji ne razumejo neprijetnih življenjskih situacij, v katerih se lahko znajdejo tisti, ki zaslužijo znatno manj. Zavedanje, da premožnejši prijatelji ne morejo sočustvovati, kadar vam gre slabo, je lahko vzrok za socialno izolacijo, piše tudi v članku Daisy Schofield.

Primer za to je za Metropolitan.si podala 45-letna Dana. "Pri meni na vsakodnevni ravni ni nekih hudih razlik glede zaslužkov med prijatelji, sem bila pa šokirana, ko se je morala moja prijateljica poleti izseliti iz stanovanja, v katerem je bila več kot desetletje. V tem času so najemnine noro zrasle. Čeprav ima med prijatelji milijonarje, ni bilo nikogar, ki bi ga to ganilo, nihče od tistih, ki imajo več nepremičnin, ni niti pomislil, da bi ji ugodneje oddal katerega od svojih stanovanj. Še več: prav najpremožnejši so imeli pripombe, zakaj ni prej poskrbela, da se ne bi znašla v taki situaciji. Ne razumejo, da nismo vsi za vse in da je nekdo morda lahko dober v ustvarjanju denarja, ona pa je cenjena umetnica ... žalostno, da se ljudje ne zavedajo, da je to, da znaš zaslužiti, samo ena od dobrih sposobnosti in da tisti, ki tega ne znajo, niso nič slabši, saj znajo kup drugih stvari," je ostra.

Pa druga plat?

Za Refinery29 je spregovorila tudi 30-letnica z dobro prijateljico, ki zasluži precej manj od nje. Nekoč ji je v šali rekla, da je povedala svoji mami, da zaradi tega ne ve, če se bo še naprej lahko družila z njo.

"To me je res prizadelo, ker mi je kot sestra. Bila sem žalostna, da se ni prej pogovorila z mano o razlikah v najinih finančnih navadah." Odkar se ji je prijateljica zaupala, ves čas razmišlja o tem, da je ne bi spravila v neprijetno situacijo. "Ne vabim je v restavracije in bare, ki bi lahko bili izven njenega budžeta. Ravno tako načrtujem skupne aktivnosti, za katere ji ni treba porabiti veliko denarja. Prijateljstvo je zame stokrat bolj pomembno kot prostor, kjer se dobiva. Različne plače ne bi smele vplivati na to, s kom se družimo." Dejala je tudi, da je pogovor s prijateljico povzročil, da je začela več razmišljati o svojem odnosu do denarja.

Tudi za Metropolitan je svojo izkušnjo podelil 29-letni Borut, trenutno zaposlen v tujini, kjer zasluži vsaj trikratnik povprečne slovenske plače. Sogovornik prav tako upa, da se prijatelji v njegovi skupini niso nikoli počutili izločene. "Zame denar ni pomemben in mislim, da ne bi smel vplivati na družbo, pomembno je, kako se počutiš med prijatelji. V zadnjih desetih letih sem bil v situacijah, kjer sem imel malo in precej veliko denarja, prijatelji pa so povečini ostali isti. Z veseljem jim tudi pomagam, če so v finančni stiski. Edina težava, ki sem jo imel, je ta, da z njimi nisem mogel načrtovati potovanja v ZDA, saj nihče ni imel dovolj denarja, da bi si privoščil tak izlet. Vseeno se mi zdi, da to ni vplivalo na naše prijateljstvo. Motilo me je tudi, da so se zanašali name, kadar je bilo potrebno plačati "rundo" v baru, a smo to razčistili in se, kadar se vidimo, raje dobimo pri nekomu doma. Vsekakor pa ne bi nikogar od prijateljev nikoli izključil, vedno jih povabim povsod, oni pa se lahko glede na svoje finančne zmožnosti odločijo, ali želijo biti zraven ali ne."

Finančna svetovalka Chelsea Fagan je prepričana, da je za skrb za to, da se prijateljstva ne končajo, zadolžen tisti, ki ima denar. "V preteklosti sem bila oseba, ki se je morala zadolžiti, da si je lahko privoščila udeležbo na prijateljičini poroki. Zdaj pa sem oseba, ki je finančno izrazito bolj privilegirana kot njeni prijatelji. Zato lahko povem tole: tisti z denarjem je zadolžen za to, da med njim in njegovimi prijatelji, ki zaslužijo manj, ne nastane vrzel. To pomeni, da ne predlaga reči, za katere ve, da si jih ljudje ne morejo privoščiti, da večkrat plača na skupnih druženjih, da ne pritiska na ljudi s finančnimi pričakovanji, pa tudi če gre za dogodek, kot je njegova poroka."

Dodaja, da bi se morali vsi skupaj bolj ozirati na to, kakšne so finančne zmožnosti ostalih, in ne jemati za normo tega, kar je dosegljivo nam. "To pomeni, da je treba dati ljudem možnost, da so v vašem življenju, ne da bi to vedno vključevalo porabljanje denarja." Če pa imate v družbi kljub temu še vedno nekoga, ki vas sili v drage aktivnosti in v vas ves čas zbuja občutek, da nimate dovolj, je morda čas, da se to prijateljstvo konča.

@faganchelsea #money #wealth ♬ original sound - faganchelsea