Čuječnost kot zdravilo za disociacijo: izziv ’biti prisoten’ tukaj in zdaj!

Izsledke študije so raziskovalci objavili v publikaciji European Journal of Trauma & Dissociation junija lansko leto.

Raziskovalce študije o posledicah travme na neklinični populaciji v Oslu, je zanimalo, kako klienti z resnimi disociativnimi simptomi živijo svoje vsakdanje življenje.

V študijo je bilo vključenih 16 udeležencev, s katerimi so pol leta pred začetkom študije opravili poglobljene intervjuje, nato pa jih povabili v 20-tednov dolgo skupinsko terapijo, ki je temeljila na psihoedukativni stabilizaciji za disociativne motnje.

Gre šele za prvo študijo - in prvih 16 udeležencev z disociativno simptomatiko - v sicer veliko širše zastavljeni raziskavi.

Izziv 'biti' tukaj in zdaj

Tekom intervjujev se je izkazalo, da udeležencem življenje otežuje naslednjih nekaj tematik:

• ’Biti prisoten: biti tukaj in zdaj ter se spominjati tega kasneje’.
• ’Ne biti prisoten: izogibanje izzivom, s katerimi jih sooča notranje življenje’.
• ’Biti prisoten, a v fragmentiranem občutenju sebe’.
• ’Izkušanje posledic tega, da nisem zares prisoten v svojem življenju’.

Rezultati te preliminarne študije so pokazali, da največji izziv v življenju posameznikov s simptomi disociacije predstavlja prav sposobnost ’ostajati prisoten’, kar gre zato ustrezno naglasiti v terapevtskem procesu. Izkazalo se je, da je izzivu dobro kos prav tehnika čuječnosti oz. vadba osredotočanja in sprejemanja izkušnje tukaj in zdaj.

Čuječnost kot zdravilo

Večina kultur po svetu pozna čuječnost v takšni ali drugačni obliki. 

• »Človek se s čuječnostno meditacijo ukvarja že več tisočletij. Prve študije o njenih psiholoških učinkih so se pojavile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se zahodnjaki začeli vračati z dolgoletnih meditacijskih odmikov v Indiji in Mjanmaru.« - Robert Križaj, učitelj čuječnosti 

Gre skratka za razširjeno in univerzalno sposobnost človeških bitij. Čuječnost bi operatibilno lahko opisali kot ’zavedanje, ki vznikne z usmerjanjem pozornosti na cilj, na sedanji trenutek, in sprejemanje izkustev danega trenutka brez sodbe’.

Številni terapevtski pristopi zdravljenja disociativnih motenj se tako z razlogom opirajo tako na čuječnost kot psihološke tehnike ’prizemljevanja’, ki vračajo v telo ter tukaj in zdaj. 

Raziskovalci so v študiji še zapisali, da raziskav o tem, kako posamezniki z disociativno simptomatiko izkušajo čuječnost (in posledično prenašajo 'ostajanje' v sedanjem trenutku tekom vsakdana), še manjka.  

Povzeto po Science Direct

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere