"Toliko let opravljam ta poklic in z gotovostjo lahko rečem, da nikoli ni bilo huje. To odgovorno trdim. Bil sem tudi v vojni tukaj, a z vojno se nič ne more primerjati. Takšnega stanja glede vedenja ljudi na tem prostoru se ne spomnim. Ne pomnim hujšega časa."
Samo nekaj naslovov, ki jih je bilo mogoče zadnje dni brati v Bosni in Hercegovini: "Oče ubil dveletno deklico v Višegradu, nato storil samomor", "Ubil ženo, nato sebe v Srebreniku", "Mučili prijatelja, nato ga vrgli z balkona", "Posilil nosečo sestro z razvojnimi težavami". Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so se ti zločini zgodili v zgolj nekaj dneh.
Eskalacija nasilja
Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali, da se je nekdo stepel v javnem mestnem prevozu, na ulici, pa celo na knjižnem sejmu. Streljanja in obračuni kriminalnih skupin so skoraj vsak dan na dnevnem redu.
In potem je tu še medvrstniško nasilje, pretepi med otroki, snemanje z mobilnimi telefoni so že dolgo prisotni v šolah v BiH. Razmere so dosegle vrhunec, saj so učenci začeli napadati tudi tiste, ki bi jim morali biti vzor - svoje profesorje in učitelje, kot se je zgodilo pred nekaj dnevi v sarajevski gimnaziji Obala. In to ni osamljen primer.
Takšnih primerov je še več, le da niso prijavljeni policiji in zato ne pridejo v medije.
O tem, zakaj je prišlo do takšne eskalacije nasilja, so novinarji bosanskih medijev povprašali sodnega izvedenca psihiatrične stroke, nekdanjega vodjo Klinike za psihiatrijo na Kliničnem centru Univerze v Sarajevu, nevropsihiatra prof. dr. Abdulaha Kučukalića.
Razlogi so večplastni
"Ko govorimo o vedenju ljudi, kjer brez dvoma pogosto prevladuje agresivno in destruktivno vedenje - zločini, umori, posilstva, napadi, streljanja, pretepi, ropi in podobno - so vzroki večplastni. To pomeni, da že leta obstaja neurejeno stanje v družbi, ki je zdaj kulminiralo v pojav takšnih pogostih kaznivih dejanj.
Seveda mora imeti nekdo, da postane razbojnik ali kriminalec, celo vrsto destruktivnih dejavnikov in oblik nasilnega vedenja, ki so deloma tudi genetsko pogojeni. Mnogi imajo določeno genetsko predispozicijo; nekdo od bližnjih je imel podobno vedenje," pravi dr. Kučukalić.
Po drugi strani pa, dodaja, obstaja vrsta destruktivnih dejavnikov, ki jih ustvarjata družba in politika.
"Vidimo, da Bosna in Hercegovina že leta ne more narediti koraka, ki bi razveselil ljudi, jih na nek način osrečil - višje pokojnine, plače, osebni dohodek, možnost zaposlitve … Vse to se v državi že leta ustavlja na najvišji ravni," pojasnjuje nevropsihiater in dodaja, da zaradi tega prihaja do velikega nezadovoljstva med ljudmi.
"Ljudje v takšnih razmerah skušajo preživeti na različne načine. Kriminalci imajo udobno in lepo življenje, ne delajo, temveč kradejo, prodajajo droge in si tako zagotavljajo dober položaj, dokler ne končajo v zaporu. To je zanje najlažja izbira. Drugi to gledajo in nastaja velik razkorak in napetost," pravi dr. Kučukalić.
Vsi ti dejavniki so povzročili takšno grozljivo vedenje, eskalacijo nasilja in agresije, pogoste zločine ter nečloveške in nehumane reakcije in zlorabe dobronamernih ljudi.
Nikoli ni bilo huje
"Toliko let opravljam ta poklic in z gotovostjo lahko rečem, da nikoli ni bilo huje. To odgovorno trdim. Bil sem tudi v vojni tukaj, a z vojno se nič ne more primerjati. Takrat smo vsaj vedeli, da gre za vojno stanje. Nismo imeli kaj jesti, a nihče ni kradel drug od drugega, nihče ni nikogar zlorabljal. Ni bilo drog, ki se danes množično uporabljajo med mladimi. Takšnega stanja glede vedenja ljudi v BiH se ne spomnim. Menim, da sem kompetenten, da to rečem in primerjam čas od mojega rojstva do danes. In ponavljam - ne pomnim hujšega časa," pravi dr. Kučukalić, ki na vprašanja novinarjev, ali je rešitev v takšni situaciji sploh možna, odgovarja.
"Rešitve obstajajo. A zanje so potrebni dogovori in aktivnosti. Treba je vložiti trud, spoštovati zakone in vplivati na spremembe. Najti je treba način, da se ljudje zaposlijo. Ljudje tavajo po mestu brez denarja in dela ter ne morejo sebi in družini zagotoviti niti dnevnega obroka. Vse se lahko razmeroma hitro spremeni, če se politika usmeri v reševanje teh perečih problemov. Z zakoni je treba takšna vedenja regulirati in strogo kaznovati - od velikih zločinov do najmanjših konfliktov," dodaja sogovornik.
Poudarja tudi, da je velik problem frustracija ljudi, ker ne morejo zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb. Mladi čutijo, da nimajo perspektive.
"Veste, kako se danes zaposlujejo ljudje. Veliko je pridnih in sposobnih, ki so končali elitne fakultete, pa ne dobijo službe. Zaposlujejo se tisti z izmišljenimi diplomami, kupljenimi v Republiki Srbski ali drugje. Kako tem ljudem pogledati v oči? Vložili so ogromno truda in znanja, pa nimajo dela. Vse to vodi do tega, da tudi najbolj pošten človek 'poči'," pravi dr. Kučukalić.
Dodaja, da se mora država začeti ukvarjati s temi problemi, če želi urejeno državo brez kriminala.
"Mladi bi morali biti zaposleni in zadovoljni ter prispevati k tej državi. Kako naj to razumejo ljudje na oblasti, ki so na dobrih položajih, nikoli niso imeli težav, imajo kupljene diplome in nimajo ne znanja ne sposobnosti za prispevek državi? To je treba spremeniti. Sicer vse vodi v kaos," dodaja.
Preberite tudi: 8 znakov, da imate opravka z nekom, ki ima histrionično osebnostno motnjo
Verižna reakcija
Ker se število kaznivih dejanj povečuje, posebej skrbi dejstvo, ker prihaja do posnemanja.
"Gre za verižno reakcijo. Če nekdo nima denarja in vidi, kako ga drugi pridobiva na nezakonit način, si reče: 'Tudi jaz bom tako.' Se zgleduje po njem. Seveda ne posplošujem, a velik del ljudi razmišlja tako," pronicljivo pove nevropsihiater, potem pa še pojasni, da gre pri najtežjih zločinih, kot so umori in posilstva, pogosto za motnje osebnosti. "Pri teh ljudeh je to v 90 odstotkih primerov osnova za takšno vedenje. Poleg tega imamo posameznike, ki organizirajo zabave, kjer se zlorablja dekleta, tudi mladoletnice, in uživa droge. Temu je treba narediti konec."
Dodaja, da vsi to vedo, a nihče nič ne ukrene.
"Najhuje pa je, da so takšni ljudje postali vzor mladim. Kako to spremeniti, ko so v to vpleteni tudi politiki? Oseba z motnjo osebnostne strukture, ko pride do položaja in denarja, se zelo hitro zaplete v nezakonite dejavnosti," zaključuje nevropsihiater prof. dr. Abdulah Kučukalić.
Neuropsihijatar prof.dr. Abdulah Kučukalić o eskalaciji nasilja: Otkako radim ovaj posao, ne pamtim da je bilo gore https://t.co/bgbhO0hsNw
— Faktor.ba (@faktorba) April 26, 2026
Vir: Faktor, Haber
