Shemska terapija: nov kognitivno-vedenjski pristop, ki je kos tudi mejni osebnostni motnji

V sheme usmerjen psihoterapevtski pristop je novejšega veka.

Shemsko terapijo je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postavil ameriški psiholog Jeffrey E. Young in je primarno namenjena zdravljenju osebnostnih motenj.

Kaj je shema?

Če otrokove čustvene potrebe niso bile zadovoljene, se lahko razvijejo obrambni odzivi (ki prerastejo v preživetvene stile, sheme in problematične načine vedenja).

Shema je izjemno stabilen, trajen negativen vzorec, ki se razvije v otroštvu ali adolescenci in se razvija skozi celotno življenje posameznika. Na svet gledamo skozi svoje sheme.

Sheme so pomembna prepričanja in občutki o sebi in okolju, ki jih posameznik sprejema brez vprašanj. Ohranjajo se same in so zelo odporne na spremembe.

Na primer, otroci, ki razvijejo shemo, da so nesposobni, to prepričanje redko izpodbijajo tudi kot odrasli. Sheme ne bo spremenil niti še tako velik uspeh v življenju, saj se ta trdovraten čustveno-mišljenjski vzorec bori za svoje preživetje in to običajno precej uspešno. Sheme praviloma uspe spremeniti šele terapija.

Cilj shemske terapije je prepoznati prav te, problematične sheme ter jih nadomestiti z uspešnejšimi in adaptivnejšimi.

Young, Klosko in Weishaar so opredelili pet kategorij neizpolnjenih potreb, v katere je razvrščenih 18 zgodnjih neprilagojenih shem, in 10 shemskih načinov, razvrščenih v štiri kategorije.

Primeri iz življenja

Da si boste lažje predstavljali, v nadaljevanju nizamo nekaj primerov shem iz prakse:

• Shema podrejanja

Abby je mlada ženska, katere glavna shema je podrejanje. Nagnjena je k temu, da ljudi vidi kot nadzorujoče, tudi če so zgolj asertivni. Pojavljajo se ji misli, kot so: "Ne morem se postaviti zase, sicer me ne bodo imeli radi", zato se bo verjetneje podredila drugim (shema podrejanja). Spet drugič se bo morda odločia, da je nihče ne bo več prelisičil, in lahko postane zelo nadzorujoča tudi sama (shema prekomerne kompenzacije). Včasih, ko ji ljudje postavljajo nerazumne zahteve, zmanjšuje pomen lastnih občutkov, tipične misli, ki se ji porajajo, pa so: "Zame ni tako pomembno, kaj se bo zgodilo." Ob kakšni drugi priložnosti pa se lahko prične izogibati znancem, pri katerih se težko postavi zase (shema izogibanja).

• Shema neuspešnosti

Stewartova glavna shema je shema neuspeha. Kadarkoli se sooči z morebitnim izzivom, je že v naprej prepričan, da temu ne bo kos. Stvari se loti polovičarsko in tako v naprej sabotira svoj morebiten uspeh, hkrati se v njem še okrepi prepričanje, da je nesposoben (shema predaje). Včasih si zelo prizadeva, da bi se predstavil v nerealno pozitivni luči, tako da zapravlja prevelike količine denarja za stvari, kot so oblačila in avtomobili (shema pretirane kompenzacije). Pogosto se izogne sprožitvi svoje sheme tako, da se popolnoma ogne izzivom in se prepriča, da izzivov ni bilo vredno sprejeti (shema izogibanja).

• Shema napačnosti in sramu

Rebekina osnovna shema je shema občutka napačnosti/sramu. Prepričana je, da je z njo v osnovi nekaj narobe in da jo bodo ljudje zavnili, če jim bo dovolila preblizu. Izbira si partnerje, ki so do nje izjemno kritični, saj tako potrjujejo njeno mnenje, da je z njo nekaj narobe (shema predaje). Včasih reagira pretirano obrambno in vzroji že ob blažji kritiki (shema pretirane kompenzacije). Vedno poskrbi, da se ji nobeden od partnerjev ne približa preveč, da bi ne videli njenih 'napak' in jo posledično, tako vsaj verjame, zavrnil (shema izogibanja).

• Shema odvisnosti in nesposobnosti

Michael je moški srednjih let, katerega glavna shema je shema odvisnosti/nekompetentnosti. Prepričan je, da je nesposoben sam opravljati vsakodnevna opravila, zato običajno išče podporo drugih. Kadarkoli lahko, se odloči sodelovati z ljudmi, ki mu pretirano pomagajo. To mu preprečuje, da bi razvil spretnosti, potrebne za samostojno življenje, in hkrati potrjuje njegovo mnenje, da je nekdo, ki potrebuje pomoč drugih (shema predaje). Včasih, ko bi bilo najbolje, da bi sprejel nasvete drugih ljudi, tega noče storiti (shema prekomerne kompenzacije). Svojo tesnobo zmanjšuje z odlašanjem opravil (shema izogibanja).

• Shema izolacije in odtujitve

Annina osnovna shema je socialna izolacija/odtujitev. Sama sebe vidi kot drugačno od drugih ljudi in se ne prilagaja. Kadar počne stvari v skupini, se ne vključi zares (shema predaje). Včasih je zelo sovražna do članov skupine in je lahko zelo kritična do skupine kot celote (shema prekomerne kompenzacije). Včasih se odloči, da se bo dejavnostim v skupini popolnoma izognila (shema izogibanja).

• Shema čustvene prikrajšanosti

Samova osrednja shema je čustvena prikrajšanost. Izbira si partnerice, ki samo jemljejo in ne znajo v odnosu dajati, nato pa se obnaša tako, da jim slednje še oteži (shema predaje). Včasih postane zahteven, bojevit, in izzove prepir s svojimi partnerji (shema prekomerne kompenzacije). Sam se izogiba zbliževanju z ženskami, hkrati pa zanika, da bi imel na tem področju kakršne koli težave (shema izogibanja).

Kako deluje shemska terapija?

Terapija se pogosto začne s prvotno okvirno oceno, ali oseba uporablja enega ali več nekoristnih preživitvenih stilov, ki so označeni kot izogibanje, predaja in prekomerna kompenzacija.

Izogibanje pomeni, da se oseba aktivno izogiba dogodku, ki bi lahko sprožil shemo. Pri predaji gre za vračanje k starim, a neustreznim vzorcem, namesto da bi oseba preizkušala nove načine pristopa k težavam ali izzivom. Prekomerna kompenzacija ali protinapad pa pomeni, da se oseba zelo trudi, da bi zagotovila, da se negativno zaznani izid ne bi uresničil.

Ponazorjeno s primerom:

• mlad moški s shemo zapuščenosti/neustvarjalnosti si praviloma izbira partnerje, ki se ne želijo dolgoročno vezati. Nato se lahko pretirano odzove tudi na manjše znake, ki kažejo na zapuščenost, kot je krajše obdobje brez partnerja, in občuti pretirana negativna čustva. Kljub čustveni bolečini, ki jo povzroča situacija, lahko pasivno ostane v razmerju, ker ne vidi drugega možnega načina za povezovanje z ženskami.

Terapija si prizadeva zamenjati neprilagojene stile spoprijemanja in odzivov z adaptivnejšimi vzorci vedenja.

Cilj shemske terapije je pomagati pacientom pri zadovoljevanju osnovnih čustvenih potreb, ki so ostale nenaslovljene v otroštvu. Terapevt skupaj s pacientom dela na problematični shemi tako, da z ozaveščanjem sheme zmanjšuje intenzivnost čustvenih spominov in telesnih občutkov, ki shemo sestavljajo, ter spreminja kognitivne vzorce, ki so z njo povezani.

Shemska terapija se uporablja pri zdravljenju mejne osebnostne motnje in težav, povezanih z zlorabo in prikrajšanostjo v otroštvu.

Kaj lahko pričakujete od shemske terapije?

Trajanje zdravljenja se lahko bistveno razlikuje glede na problem ali diagnozo.

V nekaterih primerih lahko terapija traja od 6 do 10 srečanj, medtem ko pri primerih, kot je mejna osebnostna motnja, zdravljenje lahko traja do 30 ali več srečanj.

Terapija se je izkazala za učinkovito tako v individualnem kot skupinskem okolju.

Uporabljene tehnike so lahko kognitivne (ocenjevanje vrednosti sheme), vedenjske (prepoznavanje in izvajanje alternativnih načinov soočanja s problematičnimi situacijami) ali aktivne tehnike, kot je geštalt psihodrama v okviru seans.

Kdaj shemska terapija ne deluje?

Vsi imamo vrsto obrambnih mehanizmov ali strategij, s katerimi se branimo pred bolečino in travmo. Če se želimo znebiti teh obrambnih mehanizmov z vključitvijo v shemsko terapijo, si moramo zagotoviti zadostne vire in podporo.

Na kaj gre biti pozoren pri tej terapiji?

Stroški, usposabljanje in izkušnje terapevta. Mnogi trdijo, da razumejo ta pristop, vendar niso opravili posebnega usposabljanja. Gre za kompleksen pristop, zato je za uspeh vsakega terapevtskega posega najpomembnejša usposobljenost terapevta.