Šibke noge ali nenadna nemoč v nogah? Gre za pogost spremljevalec anksioznosti!

Anksioznost ima (navkljub dvomom mnogih) koristno poslanstvo.

Čeprav anksioznost spremlja nekaj težkih simptomov, je hkrati svarilni signal telesu, da je morda v nevarnosti (kar aktivira ’beg ali boj’ odziv). Te vrste fiziološka reakcija se pojavi, če se znajdemo v nevarnosti, smo napadeni ali čutimo, da bi lahko bili ogroženi.

Na žalost se pri nekaterih ljudeh ta odziv aktivira neprestano. Ti posamezniki so tovrstno hiper reaktivni ne glede na to, ali so prisotni sprožilci ali ne. Ker je tako pogosto napeto stanje (boj ali beg) za telo naporno, ti posamezniki lahko pričnejo tožiti o sindromu šibkih ali mehkih nog.

Ko nas zajame občutek nenadne nemoči v nogah, postane izziv že zgolj stanje na ’takšnih’ nogah. Pridružita se lahko tudi vrtoglavica ali težave z ravnotežjem. Slednja sta lahko neposredna posledica šibkih nog ali pa samostojen simptom generalizirane anksioznosti.

Kaj se zgodi v telesu, da se noge zazdijo šibke?

Obstaja več dejavnikov, ki povzročijo občutek šibkih nog. Eden najpogostejših je telesni odziv na ’šus’ adrenalina.

Ko adrenalin preplavi telo, se tok krvi hipno preusmeri k organom, ki ga najbolj potrebujejo. To pomeni, da bo kri stekla v vaše srce, vaše možgane in morda v nekatere mišične strukture. Da bi se to lahko zgodilo, mora ’zapustiti’ vaše noge. In prav to povzroči tisti (začasen) občutek šibkih nog.

Še drugi razlogi za šibke noge

Občutek šibkih nog je mogoče povezati tudi s šibkostjo mišic, ki se zgodi, ko je telo preplavljeno z adrenalinom. Adrenalin namreč mišice drži v neprestanem stanju napetosti. Če se to dogaja ’prepogosto’, se bodo te utrudile in postale ’šibke’.

Še en razlog je seveda dihanje: zaradi anksioznosti lahko pričnemo preplitko dihati, premalo kisika v krvi pa oslabi naše mišice in vpliva na krvni pritisk.

Kako pozdraviti (ali preprečiti) stanje šibkih nog

Anksioznost, čeprav se zdi grozljiva, je ozdravljiva.

Poznamo veliko načinov za obvladovanje anksioznosti – tako v danem trenutku kot dolgoročno.

Nekaj orodij in veščin, ki vam bodo pomagali obvladovati anksioznost v danem trenutku:

Pojdite na sprehod. Če se vam ne vrti v glavi (kar je pogost simptom anksioznosti), poskusite sindrom šibkih nog premagati tako, da ga ’shodite’. Hoja bo pognala kri po vašem telesu in vas mentalno zaposlila do te mere, da boste prenehali razmišljati o svojih nogah. Hoja vas bo hkrati spomnila, da vaše noge v resnici NISO šibke, temveč so dovolj močne, da jim lahko zaupate.

Zaprite oči. Če vas muči vrtoglavica, ki vas posledično pripelje do občutka šibkih nog, za nekaj trenutkov (če je to v dani situaciji mogoče) zaprite oči. Občutek šibkih nog je običajno posledica vaše vrtoglavice. S tem, da ste zaprli oči, se vam bo manj vrtelo.

Meditiranje z mantro ali avtosugestije. Na kratek rok lahko ponavljanje mantre ali pomirjujočih avtosugestij vpliva na vaš dihalni ritem. Ker svoj um zaposlite z mentalno dejavnostjo, se preneha ukvarjati z anksioznimi mislimi (ki napetost le stopnjujejo), hkrati pa umiri vaše dihanje.

Obstajajo različni načini, kako obvladati anksioznost na dolgi rok:

Zelišča. Poznamo številna naravna zelišča, ki so učinkovita pri obvladovanju anksioznosti.

Zdravila. Imamo zdravila, ki zmanjšujejo anksioznost. Na žalost imajo ta zdravila tudi stranske učinke.

Terapija. Psihoterapija je lahko nadvse učinkovita pri zmanjševanju anksioznosti.

Na splošno velja, da se gre o anksioznosti, simptomih in njenih učinki najprej dobro podučiti. Le tako se boste nato znali dobro odločiti, kako se lotili njenega obvladovanja.

Ne veste, ali imate težave z anksioznostjo?

Premislite, ali pri sebi občasno opazite naslednje simptome anksioznosti: razbijanje srca, bolečine v prsih, kratka sapa, cmok v grlu, vrtoglavica, omotica, motnje ravnotežja, bolečine v trebuhu, slabost, bolečine v medenici ali v genitalijih, siljenje na vodo, težave v spolnosti, bolečine v mišicah, tremor, potenje, utrujenost, glavobol, občutek na koži kot žarenje, zbadanje in podobno.

Preverite se lahko s testom anksioznosti.

Na strani Moj psihoterapevt so objavili test s 13 vprašanji za samoocenitev: NAJDETE GA TUKAJ.

Kdaj že lahko govorimo o anksiozni motnji?

O anksiozni motnji govorimo takrat, ko se anksioznost prične pojavljati brez dejanskega vzroka ali pa je odgovor na dražljaj pretiran oz. neustrezen tako po intenziteti kot vztrajanju.

Obstaja več vrst anksioznih motenj:

• generalizirana anksiozna motnja,
• panična motnja,
• fobije
• in drugo.

O motnji govorimo takrat, ko so simptomi prisotni več tednov, mesecev.

Primer iz življenja I.

»... zadnjič se mi je zgodilo v trgovini, nekaj sem iskal v enem centru, pa sem naenkrat začutil totalno šibkost v nogah. Saj potem je bilo kmalu bolje, ampak ustrašil sem se zelo. Ali je možno, da je to od psihe?«

Anonimnemu spraševalcu na forumu Jazsemvredu.si je takole odgovorila specialistka psihoterapije transakcijske analize (Nevenka):

»Šibkost ali nekakšna nemoč v nogah je zelo pogost znak anksioznosti. Kot pregovor pravi ’ga je bilo tako strah, da so se mu noge zašibile’. Zares se v nogah lahko občuti nemoč, vendar se zaradi tega nič ne zgodi. Nikoli npr. ne pademo po tleh ali kaj podobnega, čeprav je občutek lahko prav takšen. Občutek šibkosti lahko začutimo za trenutek, lahko pa traja dlje časa, vsekakor pa je nenevaren. Prav nič se vam ne bo zgodilo. Navadno se, ko začutimo šibkost, začnemo še bolj truditi, da bi imeli vse pod kontrolo, to pa včasih občutek nemoči še poveča. 

Vem, da to ni najlažje, vendar bi bilo idealno, če bi lahko ta občutek ignorirali, se nekako navadili nanj in s tem svojim možganom sporočili, da ni nevaren. Včasih je potrebno biti kar potrpežljiv, da se ta šibkost umakne. Mogoče boste začutili, da se bolj izrazi ob priložnostih, ki se vam zdijo bolj »nevarne« ali »breizhodne«, npr. v trgovini v vrsti, nekje v množici, mogoče med ljudmi, kjer bi vas bilo sram, če bi pokazali, da imate težave ... Včasih pa tudi takrat, ko smo sami, še posebej, če je naš glavni strah, da bomo padli skupaj in nam nihče ne bo mogel pomagati. 

Najbolje bi bilo, da bi takrat, ko začutite, da noge postajajo šibke, ostali s tem občutkom in predvsem ne pobegnili iz situacije. Saj imate v bistvu skoraj vedno na razpolago SOS možnost: počepnete, popijete malo mrzle vode ali se kam usedete, če je mogoče. Idealno je, da vztrajate v stoječem položaju, saj se vam nič ne more zgoditi, zaradi vašega boljšega občutka, pa je dobro, da se zavedate teh možnosti. In potem se res ne more nič zgoditi, kajne?«

Hipersenzitivni?

Morda vas bo na tem mestu zanimalo tudi:

• Ste vedeli, da ljudje, ki imajo izkušnjo panične motnje, hitreje zaznajo znižane koncentracije kisika v zraku?

Raziskave so pokazale, da so nekateri ljudje bolj odzivni na koncentracijo kisika v vdihanem zraku.

V študiji so prostovoljci morali dihati skozi masko, prek katere so spreminjali količino kisika. Prostovoljci, ki so imeli izkušnjo panične motnje, so hitreje ugotovili znižanje koncentracije kisika v zraku, čeprav je bilo to znižanje minimalno in ni predstavljalo nobene nevarnosti za zdravje.

Tovrstna povečana občutljivost na koncentracijo kisika v zraku oseb s panično motnjo morda razloži pogostejše panične napade v prostorih, kjer je veliko ljudi, slab zrak ali vročina.

Primer iz življenja II.

»... po 2 mesecih, na dopustu, ko smo se imeli super, pa se mi je napad šibkosti in vrtoglavice, občutka, da bom padla v nezavest, ponovil, prav tako se mi je ponovil pred kratkim v službi in zdaj me je strah ponovitev.«

Odgovor strokovnjakinje spraševalki na forumu Jazsemvredu je bil sledeč:

»Omotica, vrtoglavica in občutek šibkosti je trdoživ simptom anksioznosti, ki ga je težko sprejeti. Povezan je s strahom pred izgubo kontrole, pa tudi strahom pred tem, da se bomo v družbi osramotili, če bi slučajno padli skupaj. 

Prav gotovo ne boste padli skupaj, ti znaki omotice so navadno povsem drugačni kot takrat, ko zaradi nekih drugih razlogov dejansko izgubimo zavest. Takrat gre vse zelo hitro brez kakšnih pretiranih opozoril, zato nas tudi ni strah. Le zmanjka nas. Pri anksiozni obliki omotice pa bi lahko rekli nekako takole: ’tresla se je gora, rodil se je pa miš’. Skratka mnogo hrupa za nič, vrti se in premika v vse smeri, včasih se dvigujejo tla, pa navidezno se majemo in zanaša nas (v resnici nas navadno ne), strah nas je za umret, zgodi pa se nič. Samo utrujeni ste od neprestanega boja s tem. 

Prav nič si ne povzročate sami, pač pa je odgovoren vaš avtonomni živčni sistem, na katerega nimate vpliva.

Pomaga umirjanje, meditacija vsak dan (včasih je tudi ne prenašamo, ker se nam vrti, ko zapremo oči), vsakodnevna rekreacija, sprejemanje, zdravila ..., predvsem pa psihoterapija, da se vidi, kje so vzroki. Velikokrat ugotovimo, da je npr. slabše, kadar smo v službi ali med ljudmi, kjer bi nam bilo težko, če bi opazili, da se z nami nekaj dogaja. Nekaterim pa je slabše tudi takrat, ko so sami.

Dobro bi bilo preveriti tudi ščitnico, saj je tudi ta lahko vzrok za takšne težave. 

Drugače pa kar mirno, stvar je sila nadležna, ampak popolnoma nenevarna.«

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ