Jana Morelj: "Vsako leto si rečem, da tokrat ne bom jokala"

Ponovno je decembrski mesec prinesel tudi čas za tradicionalni zimski dobrodelni dogodek Radia 1 – 28-urni dobrodelni maraton, ki so ga letos poimenovali 28-urni dobrodelni Zahvalaton. Izvedli ga bodo iz četrtka, 21. decembra, na petek, 22. decembra, končal se bo ob 9. uri zjutraj. Vodijo ga Denis Avdič, Jana Morelj, Miha Deželak in pripravnica Lara Tošić. 

40-letna voditeljica Jana Morelj nam je zaupala, zakaj so se tokrat odločili za Zahvalaton, pa tudi kakšne zgodbe družin v stiski se je najbolj dotaknejo, kako vzgaja hčerko v dobrodelnost in kaj ji pomeni božični čas.

Letos namesto dobrodelnega maratona organizirate Zahvalaton, ker so Slovenci že izkazali svojo dobrodelnost v rekordnih zneskih. Pa vendar, lahko bi jih prosili za še več stvari ... kaj je prevladalo pri odločitvi, da se jim boste raje zahvalili?

Vsako leto smo ustvarjali maraton, letos pa so Slovenci v dobrodelnih projektih darovali že res ogromno denarja. Deželak Junak, 12-urni dobrodelni maraton za žrtve poplav, Dobrodelna tekma nogometnih legend, zbrali smo milijone. Po domače povedano, zdi se nam, da ne moremo vedno "fehtati". Občutek imamo, kot da ljudi prosimo, naj dajo še in še in še. Zdaj se jim želimo zahvaliti, ker so pomagali in ker Slovenije nikoli ne pustijo na cedilu. Zahvalili se bomo z glasbo, zabavo in zanimivimi gosti, na Kongresnem trgu pa pripravljamo eno malo večje presenečenje. 

Denar za družine v stiski pa vseeno še vedno zbirate prek SMS-ov. 

Tako je. Ne glede na to, koliko ljudem smo z zbranim denarjem že pomagali, vedno so in vedno bodo ljudje, ki ga še potrebujejo. Ponavljajo se nove stiske in nove težave, vsem poskušamo pomagati, zato zbiramo donacije preko smsov Pomagam5 in Pomagam10 na 1919. Linija je vedno odprta.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da so letos stiske otrok še večje kot lani, pričakujejo, da se bo skupno število prosilcev za pomoč letos povečalo za nekaj tisoč. Še vedno dobivate elektronska sporočila ljudi, ki vam povedo za družino ali posameznika, ki nujno potrebuje pomoč?

Na naš email pomagam@radio1.si prihajajo zgodbe vse leto. Tudi mi osebno dobivamo sporočila, ljudje mi pišejo na Facebook ali Instagram, do nas imajo direkten dostop. Osebno in splošno linijo imamo odprto celo leto, saj poskušamo pomagati vse dni v letu. Dobrodelnost ni stvar, ki je omejena na tri dni na leto v decembru, ampak je to stvar karakterja - takšen si ali pa nisi. Ali pomagaš ali pa se raje obrneš stran in se pretvarjaš, da stiske ne obstajajo. Vsak se odloča sam.

Se vas je kakšna zgodba v zadnjih letih še posebej dotaknila?

Vse se me dotakne, me pa najbolj prizadenejo zgodbe, ki so povezane z otroki in dojenčki. To so zgodbe o otrocih, ki se vrnejo z letovanja, vendar jih ob vrnitvi nazaj nihče ne pričaka. Starši dajo vedeti, da jih ne želijo. Zgodba, ki me je presunila, je bila tudi ta, ko je otrok na letovanju spraševal vzgojitelja, ali bo imel dojenček poškodbe, ker ga eden od staršev meče ob zid.

Stvari, ki jih vidimo v filmih in za katere mislimo, da se pri nas ne dogajajo, so realnost tudi v Sloveniji. To se me tako dotakne, da si vsako leto rečem: tokrat ne boš jokala, saj si slišala že vse grozote. Ampak vedno slišiš še eno več, ki ti pride blizu in te spravi čez rob. Teh zgodb je žal preveč. Otroci so lačni, na letovanju prvič okusijo čokolado ali meso ... ko jih vprašajo, kaj jim je bilo najbolj všeč, nekateri povedo: to, da so lahko jedli kosilo, zajtrk in večerjo.

Sami kdaj donirate v dobrodelne namene?

Ja, jaz imam najraje SMS-e in QR kode. Velikokrat slišimo, da bi radi ljudje donirali več, kot SMS omogoča, zato imajo na naši spletni strani na voljo plačilo prek QR kode. Še raje kot denar pa praznim svoje omare in nato obleke odnesem na Zvezo mladine Moste Polje. Tudi brezdomcem raje kupim hrano v trgovini, kot da jim dam denar. 

Svojo hčerko tudi vzgajate v dobrodelnost? 

Vzgajamo jo v smeri, da je potrebno stvari deliti. Učimo jo, da nimajo vsi na svetu vsega, še posebej otroci, zato jim je potrebno pomagati. Velikokrat to izgleda tako, da nekaj podari brezdomcu. Počasi se zaveda, da ima ona v primerjavi z drugimi veliko in da če kakšne stvari ne potrebuje več, na primer igrače ali obleke, lahko podari naprej. Je bilo pa težko. (smeh) Otroci so takšni, da ne delijo tistega, kar je njihovo. Čez čas pa je začela dojemati, kakšna je situacija in da nimamo vsi enakega položaja. 

Kakšna je bila vaša reakcija, ko ni želela deliti?

Povedala sem ji, da je lepo deliti, ker bo s tem osrečila sebe in druge. Ko je začela deliti z drugimi, je res ugotovila, da dela prav, ker se je tudi sama bolje počutila. Včasih, ko pride iz vrtca, mi pove, da si je nekaj izmenjala z drugo punčko ali pa da so si deklice med seboj kaj podarile.

Kaj vam pomenijo december, božič, novoletni prazniki?

Včasih mi je bil ta čas bolj všeč. Zdaj je preveč vsega. V ospredje že zadnjih nekaj let stopa potrošništvo, materialnost. Darila, darila, darila. Najhuje se mi to zdi pri otrocih. S potrošništvom so zbombardirani z vseh strani. Če pogledamo Miklavža, ko sem bila jaz majhna, mi je prinesel čokolado in pomarančo ali suho sadje. To mi je bilo zelo lepo. Zdaj pa Miklavž nosi skoraj toliko kot Božiček, sorodnikov je veliko ... izgubljamo se v materialnosti.

Vsi se trudimo in poudarjamo odnose, komunikacijo, to, kar je namen praznikov - da smo skupaj, da ustvarjamo bližino. Ampak je zelo težko priti čez mesec, ne da te udari potrošniška plat. Ko se postavim v kožo ljudi, ki si tega ne morejo privoščiti ... to mora biti grozno, vsi naokoli nakupujejo, vsi nekaj imajo, želijo, hočejo, ti pa ne moreš svojemu otroku kupiti kosa kruha in pašteto. December mi postaja res težek mesec. Pa ga na srečo jaz lahko zvozim, vsaj za enkrat, ampak si predstavljam, kako hudo je nekaterim. 

Božič tudi s čustvenega vidika ni enako vesel in topel za vse.

Decembra se poudarja, kako je vse krasno, lučke gorijo, vsi se imamo radi. Ni povsod tako. Včasih se tega nisem toliko zavedala in mi je bilo zato lažje, ker sem se lahko tudi sama posvetila veselju in sreči. Zadnja leta pa vidim, da je slika zelo drugačna in da je za nekatere december najtežji mesec v letu. Pomaga mi zavedanje, da lahko pomagamo drugim. Sama ne hodim po šoping centrih, saj je preveč gneče, preveč je kaotično. Vsem se nekam mudi, vsi nekaj želijo, vsi nekaj bi. 

Česa si želite za novo leto?

Zaobljub si ne dajem, če se le da, se izogibam klišejem. Pred kratkim sem se preselila v stanovanje, ki je še v fazi preurejanja. Gre za dolgotrajen in naporen proces. Moja materialna želja je, da se to čim prej uredi in da dobim normalne razmere za bivanje. Predvsem si pa želim zdravja. Če si zdrav, imaš vse. Težave v službi, takšni in drugačni odnosi, vse se da urediti, če smo zdravi. 

Česa pa se najbolj veselite pri letošnjem programu Zahvalatona?

Vedno se najbolj veselim gostov. Načeloma vsako leto že vem približno, kdo bo prišel, ker je Slovenija premajhna, da se ne bi razvedelo, ampak ne vem pa, kdaj bo kdo prišel. In včasih je ključnega pomena ravno to, da ne veš, kateri gost bo prišel ob kateri uri. V trenutku, ko začne naša energija usihati, ko smo že utrujeni, je super, da dobimo gosta, ki je poln energije in nas dvigne, zabava, oživi. Zelo se veselim tudi tega, kar se bo zgodilo na Kongresnem trgu, ampak o tem še ne smem govoriti. (smeh)