Kaj je turizem v oblaku in kako verjetno se bo obdržal tudi po krizi

Da se turizem ne bo prav hitro vrnil v ustaljene tirnice množičnih obiskov, kot smo jih poznali tik pred zlomom, je jasno. Posledice koronakrize bo v veliki meri nosil turistični sektor, ki je zadnja leta sicer beležil konstantno rast. 

Množičnost in relativna dostopnost potovanj sta se v zadnjih letih zrcalili v prenasičenosti turističnih biserov, ki so pokali po šivih, na ta račun pa jo je najslabše odneslo okolje. Čeprav so od tega številni živeli, je množični turizem pogosto negativno vplival tudi na življenjske sloge lokalcev. Da je oddih od turizma dobro del naravi in ohranjanju avtentičnosti kultur, ki jim globalizacija jemlje osebnost in prostor, se stroka enoglasno strinja, a številna delovna mesta, ki so s tem ogrožena, čakajo na vnovičen zagon.

Zanimanje za virtualni turizem je poskočilo 

Številna podjetja, ki delajo v turizmu, so krizne razmere izkoristila v svoj prid. Tisti, ki so imeli dovolj veliko finančno zalogo, da so si to lahko sploh privoščili, so se lotili prenov in prestrukturiranja prostorov, programov in ponudbe. Nekateri pa so z inovativnimi prijemi poskrbeli, da nanje ne pozabimo niti v času, ko smo doma.

V teh tednih se je pokazalo, da sta digitalizacija in sposobnost hitrih prilagoditev ključni za obstoj v kriznih razmerah. Na ta račun je vzklil tudi virtualni turizem, ki ga – predvsem v Aziji – imenujejo kar turizem v oblaku. 

Zanimanje za virtualni turizem je med karanteno občutno poskočilo v ZDA, Kanadi in na Otoku. Kitajski turisti pa tudi ob vsesplošnem sproščanju ukrepov v spletne iskalnike še vedno množino tipkajo "turizem v oblaku".

So potovanja iz naslanjača dovolj? 

Dejstvo je, da si kljub sproščanju ukrepov in dovoljenj za potovanja tega zdaj marsikdo ne bo mogel več privoščiti, saj je pandemija posredno ali neposredno prizadela večino sektorjev v svetovnem gospodarstvu. In včasih tudi s prstom po zemljevidu za prvo silo nahrani dušo.

Turizem v oblaku oziroma virtualni turizem je v zadnjih tednih pokazal, da lahko svet vsaj iz izobraževalnega vidika precej doživeto vidimo tudi iz naslanjača. Seveda ni enako, saj potovanja niso zgolj odkljukavanje znamenitosti in naštevanje letnic, gre za občutke, za vonje, okuse, dotike in nove obraze, celoten paket, ki zahteva fizično prisotnost, torej. 

A tehnologija omogoča marsikaj. TU smo že pisali o virtualnih obiskih safarija v Afriki, opazovanju ptic v ameriških nacionalnih parkih ob prenosu v živo ali spremljanju kamer, ki sledijo medvedom v Romuniji. 

Ob pandemiji so tudi številni svetovno znani muzeji svoja vrata odprli tudi prek spleta. Google Arts & Culture je na enem mestu sestavil seznam 500 muzejev, ki jih lahko še vedno obiščete. 

Svoje najljubše umetnine si od doma lahko ogledate tudi iz naše Narodne galerije. Stalno zbirko si lahko ogledate prek naslednje povezave ali pa si privoščite virtualni sprehod po zbirki, ki je narejen s pomočjo Google zemljevidov. Virtualne vsebine ponuja tudi SEM – od starih fotografij do fotografij nekaterih etnoloških zbirk ali etnografskih filmov in osebnih zgodb obiskovalcev. 

Tovrstno kulturno udejstvovanje od doma, od vodenih muzejskih tur na daljavo do samostojnih listanj skozi umetniška dela, se je izkazalo za uspešnico. Ključnik "virtualne muzejske ture" je – večinoma na Otoku in čez lužo – z nič zadetkov v marcu aprila poskočil na 14.800 iskanj! 

Kako spletna vsebina postane priložnost za zaslužek

A kje je tu zaslužek za zaposlene v turizmu? Razen tistih, ki so svojo vsebino ponudili povsem brezplačno, je to povsem mogoče tudi monetizirati. Eden od primerov, kako lahko turizem v oblaku postane posel, je poteza priljubljene platforme za rezervacijo nastanitev Airbnb, ki je ob nastanitvah še pred pandemijo ponujala tudi doživetja. 

Med ta štejejo razne dogodivščine, ki jih organizirajo različni ponudniki, od vodenih tur, tečajev in zabavnih aktivnosti za turiste, ki pa jih morajo pri platformi pred objavo pregledati in odobriti. Ob prepovedi potovanj so tako pri Airbnb uvedli plačljiva online doživetja, prek katerih vas prav tako nekdo iz tujine popelje na dogodivščino, le da komunicirata prek videoklica. Več o tem TUKAJ. 

Turizem v oblaku kot uvertura v pravo stvar in dražljaj za predprodajo 

Od tistih, ki so turizem v oblaku uporabljali kot nadomestek za prava potovanja, pa je, kot kaže anketa priljubljene popotniške platforme Culture Trip, veliko tudi takšnih, ki so to počeli, da bi navezali stike z ljudmi za čas, ko bodo končno le lahko šli v svet. 

Predvsem na Kitajskem je zaznan tudi porast uporabe zemljevidov Google Street View, prek katere so se posamezniki virtualno sprehajali po drugih mestih in morda celo snovali nove popotniške načrte.

Prav turizem v oblaku je gonilna sila za predprodajo ponudb, ki se bodo kmalu lahko uresničile. To so dokazali v muzeju Suzhou na Kitajskem, kjer se je v en sam prenos v živo iz muzeja vključilo 5,8 milijona gledalcev, kar je močno spodbudilo prodajo muzejskih suvenirjev. Podobno so izkoristili tudi v hotelu Atlantis Sanya, kjer so v živo predvajali turo po hotelu, posledično pa v isti uri zabeležili rekordno število rezervacij sob. 

Pojavljanje na spletu tudi v času, ko turizem ne sme obratovati, je pomembno za hitrejši zagon, ko bo to spet mogoče. Turizem v oblaku torej ni grožnja turizmu v živo, gresta pa z roko v roki v novo prihodnost.

PREBERITE ŠE: Nina Majcen: Tista podjetnica, ki v krizi podira rekorde in razvija posel ALI Petra Kordiš: "Verjamem, da za nepozabna doživetja ne potrebujemo potnega lista"

 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol