Slovenska Mona Liza: kdo je znamenita kofetarica, ki se nam smehlja s slavnega portreta?

Mamico kavopivko oziroma Kofetarico je Ivana Kobilca naslikala leta 1888 v Münchnu, kjer je kot mlada slovenska umetnica deset let izpopolnjevala svoje slikarsko znanje. Slika je bila avtorici tako ljuba, da je ni hotela nikoli prodati.

Napeta zgodba o lastništvu

Kofetarica je po slikarkini smrti leta 1926 najprej prišla v roke nečakinji in prav tako slikarki Miri Pintar, po dolgem prepričevanju pa jo je leta 1937 od nje odkupil Rado Hribar, eden takrat najpremožnejših Slovencev in mecen številnim umetnikom. Slika je visela v glavni jedilnici gradu Strmol, kjer sta do smrti oziroma njunega povojnega umora živela zakonca Hribar.

Tudi po vojni je Kofetarica vse do leta 1970 ostala na omenjenem gradu, od koder jo je po nalogu države prevzela Narodna galerija zaradi priprav na razstavi v Sarajevu. Po odločitvi takratnih oblasti so sliko vključili v stalno zbirko galerije. 

V denacionalizacijskem postopku je bila slika sicer vrnjena dediču Petru Hribarju ml., nečaku Rada Hribarja, ki jo je prijazno pustil na ogled obiskovalcem Narodne galerije v Ljubljani.

Portret, poln topline

Slika Kofetarice je nastala po živem modelu nasmejane stare gospe s skodelico dišeče kave v rokah v münchenskem ateljeju Ivane Kobilce. Kot preberemo v knjigi Sto umetnin Narodne galerije, se je umetnica na slikanje ženice s krzneno čepico na glavi skrbno pripravila. Najprej je izdelala več študij glav starke v različnih zasukih, šele potem se je lotila izvedbe.

"Tisto, kar ti res ostane, kar te presune, je to, kako je znala Kobilca naslikati oči in poglede. Bolj ko gledaš slike, bolj imaš občutek, da te vsi ti njeni pogledi gledajo nazaj."

V ospredje je mlada slovenska slikarka želela postaviti preprostega človeka pri vsakdanjem opravilu in pokazati življenjsko zadovoljstvo v preprostih užitkih. Obenem je s svojim portretom kofetarice izrazila tudi spoštovanje do starosti.

Navdušenje tudi po 140 letih

Ko je leto pozneje sliko razstavila v Ljubljani, je anonimni avtor članka v Slovencu portret ocenil kot njeno najboljše delo. Ob sliki se je v Ljubljanskem zvonu razpisal tudi pisatelj in popotnik Vatroslav Holz, ki je takole zapisal:  "'Kavopivka' je stara brezzoba ženica, s tako imenovano 'mardravko' na glavi. Nji je čašica ljubega 'kofetka' najboljši užitek na svetu – to se bere z veselega obraza, ki se ji ob srebanju črnega kavnega soka kar samo od sebe smeje. Ta slika je bila razstavljena v Pragi, kjer so češki listi pohvalno pisali o nji."

In zakaj je Kofetarica med najbolj priljubljenimi slikami v Narodni galeriji tudi danes? "Zato, ker dišečo kavo pije v naši družbi. Njen prijazni pogled nam prikliče vzdušje domačnosti, nasmeh pa ni skrivnosten kot pri Mona Lizi, ampak poln dobrosrčne gostoljubnosti," so zapisali na strani Narodne galerije.