Kdaj, kako, zakaj? Šport je za otroke zdrav, toda v mladih letih nanje preži tudi nešteto skritih nevarnosti (vodič za starše)

Strokovnjaki po vsem svetu se strinjajo, da je redno ukvarjanje s športom eden najboljših in predvsem najbolj zdravih načinov odraščanja za otroke. Razlogov, zakaj je to zares tako, je veliko. Ukvarjanje s športom ima blagodejne vplive tako na razvoj kot tudi zdravje otrok. Redno ukvarjanje s športom otrokom pomaga razviti odpornost, zaradi redne telesne aktivnosti se bolje počutijo. 

Statistika priča, da je večja verjetnost, da bodo fizično aktivni otroci dozoreli v fizično aktivne odrasle. Ob tem nikar ne pozabimo, da redna telesna aktivnost močno zmanjšuje tudi tveganje za številne bolezni, vključno s srčnimi boleznimi in osteoporozo.

Redna vadba prav tako zmanjšuje tveganje za čustvene težave, med katere spadata anksioznost in depresija. Ljudje kakopak življenjske navade usvojimo že zelo hitro, zato je ključnega pomena, da so otroci že zgodaj v mladosti soočeni z redno telesno aktivnostjo.

Nekatere od prednosti ukvarjanja otrok s športom:

- zmanjšano tveganje za debelost,
- povečana srčno-žilna sposobnost,
- zdrava rast kosti, mišic, vezi in kit,
- izboljšana koordinacija in ravnotežje,
- izboljšan spanec,
- koristi za duševno zdravje,
- večja samozavest,
- izboljšane socialne veščine,
- izboljšane osebne veščine.

Toda kako otroka prepričati v ukvarjanje s športom? Ključno vlogo pri tem imajo starši, njihova glavna naloga pa je, da poskrbijo, da bo otrok v športu v prvi vrsti užival. Toda čeprav šport dojemamo kot tekmovanje in z njim enačimo uspehe, kolajne, slavo in dober zaslužek, otroci v mlajših letih nanj gledajo povsem drugače. 

Zabava mora biti na prvem mestu

Za otroke v rosnih letih mora biti ukvarjanje s športom predvsem zabava. Otroci so vendarle otroci. Najbolj uživajo v igri in druženju ter sproščeni zabavi z vrstniki, šele pozneje se njihovi možgani razvijejo do točke, ko so sposobni razumeti pojme, ki jih s športom povezujemo starejši. 

Prav zato je ena največjih napak, ki jih počnejo starši, povezana s prehitrim vključevanjem otrok v tekmovalni šport. Toda, pozor: enotnega odgovora, kdaj bi šport za otroke moral postati več kot zgolj zabava, preprosto ni. Zakaj? Preprosto: ker se otroci močno razlikujejo med sabo. Nekateri se razvijejo hitreje, drugi počasneje. To velja tako za telesno kot tudi čustveno odraščanje.

Pred tem niso dovolj čustveno močni

Določene osnovne smernice seveda kljub temu obstajajo. Strokovnjaki za šport mladih kot tudi za razvoj otrok so enotnega mnenja: otroci niso pripravljeni na tekmovanje, dokler niso stari vsaj osem let. Pred tem preprosto niso dovolj čustveno močni, da bi obvladali stres ob zmagah in porazih oziroma vseh drugih načinih vrednotenja njihove športne uspešnosti.

Če je otrok torej prezgodaj soočen s tekmovalnim vidikom športa, ima lahko to sila negativne posledice. Tudi tako drastične, da se otroku šport zameri do te mere, da se z njim preprosto ne želi več ukvarjati. 

Za otroke, mlajše od osem let, mora biti šport v prvi vrsti namenjen telesni dejavnosti, zabavi, učenju novih veščin in postavljanju temeljev za dober športni duh.

Kot je pred časom razkrila obsežna študija, se 35 odstotkov vseh otrok s športom neha ukvarjati v prvem tekmovalnem letu. Kar 85 odstotkov otrok, ki nadaljujejo športno udejstvovanje tudi po prvem tekmovalnem letu, se mu odpove enkrat med desetim in sedemnajstim letom starosti. Statistika torej razkriva, da do profesionalnega ukvarjanja s športom pride zelo malo otrok. 

Kriv tudi pritisk staršev

Glavni razlog, zakaj se otrok odpove športu, je povezan s tem, da v njem ni več užival in da mu ni več predstavljal zabave. Dodatni ključni razlogi so prevelik poudarek na zmagovanju, pritisk staršev oziroma trenerjev in občutek manjvrednosti oziroma nezmožnosti doseganja pričakovanih standardov. 

Otrok bi se torej s tekmovalnim športom moral spoznavati počasi, kar pa je v časih, v katerih živimo, velikokrat težko. Številni športni kolektivi in navsezadnje trenerji vse bolj stremijo k čim bolj zgodnji vključitvi otroka v proces treninga in tekmovanja. Njihovi motivi so tudi nekoliko sebični; več kot ima športni kolektiv otrok, večji je priliv denarja.

Šport otrok že nekaj časa ni poceni zabava. Velik strošek predstavlja oprema, redki so klubi oziroma kolektivi, ki otrokom vadbo omogočajo brezplačno. Prav zato je prisotno tudi precej agresivno "novačenje" otrok, a se poraja dvom, kdo ima dejansko korist od tega. 

Pri vključevanju otrok v športne kolektive je pomembno tudi to, kdo v teh skrbi za vadbo. So kadri dovolj izobraženi? Obvladajo ključne smernice pri športnem razvoju otrok? So sposobni otrokom šport predstaviti na zabaven način?

Prisluhnite mnenju drugih staršev

Če bi izbira športa torej morala biti predvsem v domeni otroka, je naloga staršev, da se pred tem, preden ga vpišejo v klub, dobro pozanimajo, kako bo tam poskrbljeno zanj. Kdo se bo ukvarjal z njim, kakšne so smernice športne vzgoje otrok, kakšni so načini vadbe, pričakovanja in cilji, ki jih goji kolektiv. Pri tem vam lahko pomagajo tudi mnenja drugih staršev. Klubi se med sabo kakopak razlikujejo. Nekateri bolj stremijo k športni uspešnosti, drugi bolj k zabavi in sproščenemu športnemu udejstvovanju.

"Pri osmih, devetih, desetih letih otroci želijo vedeti: 'Kako mi gre v primerjavi z drugimi ljudmi? Ali mi gre na bolje?' Najboljši način, da si konkurenčen, je, da se osredotočiš na mojstrstvo. Najboljši način za zmago je premagati slabšo ekipo. Toda, kaj ti to pomeni?" pravi Jim Thompson, izvršni direktor združenja Positive Coaching Alliance, ki staršem svetuje, naj poiščejo klube in trenerje, ki dajejo poudarek športnemu razvoju in ne zmagi za vsako ceno.

Kdaj se začeti ukvarjati s posameznim športom?

KOŠARKA: Otroci se osnov lahko začnejo učiti že v vrtcu, toda pri petih, šestih letih še niso pripravljeni na organizirano igranje košarke. V tem času je pomembno, da se naučijo obvladovati žogo, jo loviti in odbijati ter metati na koš. Pri starosti med 6 in 11 leti je večina otrok pripravljena na organizirano košarko; nekateri prej, spet drugi pozneje.

Večina otrok bo v tem obdobju že dovolj razvila potrebno koordinacijo oči in rok ter hkrati pridobila na moči v zgornjem delu telesa.

Prav tako bodo že sposobni na osredotočanje in učenje osnovnih pravil igre. Strokovnjaki kot najbolj primerno starost za začetek organizirane vadbe navajajo obdobje med desetim in dvanajstim letom starosti.

NOGOMET: Številni otroci se nad nogometom navdušijo že zelo zgodaj, in sicer med tretjim in petim letom starosti. Toda to je obdobje, v katerem ni čas za učenje osnov in pravil nogometne igre, marveč bi morali prevladovati zabava, osnovno brcanje žoge in učenje ljubezni do športa kot takšnega. Strokovnjaki ocenjujejo, da je obdobje med šestim in enajstim letom najbolj primeren za začetek igranja nogometa v skladu s pravili.

Toda to še ni obdobje, v katerem bi moral biti poudarek na tekmovanju in zmagovanju. Otroci v tej starosti se še niso sposobni kosati s pritiskom, ki ga prinašajo zmage in porazi. Po dvanajstem letu starosti je otrok načeloma pripravljen tudi na igranje tekmovalnega nogometa.

ROKOMET: Najbolj primerna starost za začetek ukvarjanja z rokometom je po mnenju strokovnjakov sedem oziroma osem let, optimalna pa od devet do dvanajst let. Šele v tem obdobju so otroci dovolj razviti, da lahko tako hitro tečejo kot tudi dovolj dobro obvladujejo žogo z roko. 

SMUČANJE: Otroci se osnov smučanja lahko začnejo učiti že v rosni mladosti oziroma v trenutku, ko so dovolj stabilni na obeh nogah in ko dovolj dobro usvojijo hojo. Nekateri smučarski tečaji so na voljo že za otroke pri 18 mesecih starosti.

Nasploh velja prepričanje, da je za otroke bolje, če osnove smučanja usvojijo že v zgodnji mladosti, saj bo imel posledično več časa, da razvije svoje sposobnosti in se udobno počuti na smučeh. Raven spretnosti profesionalnih smučarjev je izjemno visoka, za razvoj teh spretnosti pa je potreben predvsem čas. 

HOKEJ NA LEDU: V Hokejskem klubu Olimpija k vpisu v hokejsko šolo vabijo otroke od 4. leta starosti dalje, strokovnjaki pa poudarjajo, da je idealno obdobje za začetek uvodnega spoznavanja s tem športom med petim in šestim letom starosti. Hokeja se seveda ne da igrati brez znanja drsanja, splošno uveljavljeno mnenje je, da so otroci, ki so starejši od štirih let, že dovolj stari, da lahko drsajo brez podpore oziroma pomoči drugih.

TENIS: Večina strokovnjakov je enotnega mnenja, da je najboljša starost za začetek vadbe tenisa na bolj formalen način med šestim in osmim letom starosti. Otroci v tej starosti že imajo precej razvite psihomotorične sposobnosti, koordinacijo in pozornost, da se lahko dovolj kakovostno prilagodijo zahtevam teniške igre.

Kar zadeva sodelovanje na turnirju, nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da pred desetim letom starosti to ni ravno najbolj priporočljivo oziroma je treba število nastopov na turnirjih omejiti na največ enega na mesec.

KOLESARSTVO: Kolesarjenje je priljubljena športna aktivnost, ki jo večina otrok usvoji med tretjim in osmim letom starosti. Kar zadeva športno kolesarjenje oziroma kolesarstvo, večina strokovnjakov meni, da je bolje začeti pozneje kot prekmalu. Osnovne smernice so, da bi se morali otroci s kolesarstvom začeti ukvarjati med štirinajstim in petnajstim letom, za specializacijo vadbe in tekmovanja pa naj bi bili dovolj zreli oziroma telesno razviti šele kakšno leto, dve pozneje.

PLAVANJE: Idealna starost, da se otrok nauči plavati, je med šestim in sedmim letom, toda strokovnjaki so si enotnega mnenja, da je z učenjem plavanja dobro začeti čim bolj zgodaj. Otrok je že pri treh oziroma štirih letih načeloma dovolj fizično in psihično zrel za učenje plavanja. Kar zadeva tekmovalno plavanje, naj bi bilo obdobje med 10. in 12. letom najbolj primerno za začetek spoznavanja s tem.

GIMNASTIKA: Tekmovalna gimnastika velja za šport mladih, v Združenih državah Amerike so tako ocenili, da je optimalna starost, v kateri bi se morali otroci začeti spoznavati z osnovnimi prvinami, med drugim in petim letom starosti. Mnogi trenerji medtem poudarjajo, da je bolje počakati, da vaš otrok dopolni 5 ali 6 let, preden ga vpišete v resen program gimnastike.

ATLETIKA: "Mnogi atleti so dosegli vrhunske rezultate, čeprav so začeli trenirati relativno pozno," piše na spletni strani Atletske zveze Slovenije, kjer lahko preberemo, da je atletika športna panoga z relativno pozno specializacijo. Za osnovno fazo atletskega razvoja so primerni otroci med tretjim in desetim letom starosti, šele med enajstim in štirinajstim pa za bolj osredotočeno treniranje. 

Ne glede na zgoraj opisane smernice, ki naj služijo zgolj kot osnovna pomoč in jih ne gre jemati kot sveto pravilo, od katerega se ne sme odstopati, je najpomembnejše naslednje: spodbujajte svoje otroke, naj bodo telesno aktivni, naj sodelujejo v športnih aktivnostih, ki v prvi vrsti spodbujajo telesno pripravljenost in učenje športnih veščih.

Dejavnosti naj bodo zabavne in njihovi starosti primerne. Osredotočite se na zabavo, osebno sodelovanje, raznolikost in ne toliko na tekmovanje, pravila, uspeh, zmage. Še prekmalu bodo spoznali, da je življenje eno veliko tekmovanje ... Naj torej uživajo, dokler lahko, in hkrati razvijejo zdrav slog življenja, s katerim bodo razvili temelje, na katerih bodo lažje gradili uspešno prihodnost. Ne glede na to, s čim se bodo nekoč ukvarjali.