Gore ostajajo enake, toda ... Vedno bolj zaklenjeni v virtualni svet se oddaljujemo od narave in postajamo pomehkuženi

Dosegla nas je novica, da se je koroški alpinist Andrej Gradišnik povzpel na streho sveta, Everest in se pridružil 18 Slovencem, ki so stali na tej gori. Marija Štremfelj kot prva in edina Slovenka leta 1990.

Marija je žena Andreja Štremflja. Andrej je alpinist, ki se je 13. maja 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom vpisal v alpinistično zgodovino, saj sta kot člana 25-članske jugoslovanske odprave pod vodstvom Toneta Škarje kot prva Slovenca stopila na najvišjo goro sveta. Dva dni pozneje so vrh dosegli še Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božić in vodja šerp, Nepalec Ang Phu. Moštvo je poleg 25 alpinistov štelo še prav toliko višinskih nosačev ter za vzpon potrebovalo neverjetnih dvajset ton opreme. Največji svetovni himalajski poznavalci še danes priznavajo, da je slovenska (takrat še jugoslovanska) smer na Everest (8848 m) najtežja od enajstih, do danes preplezanih na goro gora, in kljub več poskusom ni doživela nobene ponovitve.

In ravno maja se je pred tremi leti za vedno poslovil Tone Škarja. Alpinisti, gorski reševalec, odličen publicist in skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec izjemno uspešne slovenske himalajske zgodbe.

Slovenci na vrhu Everesta:

• Jernej Zaplotnik, 13. maj 1979
• Andrej Štremfelj, 13. maj 1979 in 7. oktober 1990
• Stane Belak - Šrauf, 15. maj 1979
• Viki Grošelj, 10. maj 1989
• Marija Štremfelj, 7. oktober 1990
• Janez Jeglič, 7. oktober 1990
• Franc Pepevnik Aco, 22. maj 1997[27]
• Pavle Kozjek, 23. maj 1997
• Davo Karničar, 7. oktober 2000
• Franc Oderlap, 7. oktober 2000
• Tadej Golob, 9. oktober 2000
• Matej Flis, 9. oktober 2000
• Grega Lačen, 9. oktober 2000
• Viki Mlinar, 21. maj 2005
• Marko Lihteneker, 21. maj 2005
• Roman Benet (IT), 17. maj 2007
• Tomaž Jakofčič, 19. maj 2009
• Tomaž Rotar, 16. maj 2017
• Andrej Gradišnik, 18. maj 2023

Meseca maja poženejo žafrani na Veliki planini, ki sporočajo, da se narava prebuja in da se počasi bliža glavna planinska sezona. Ta nas spodbudi, da v Planinski zvezi Slovenije začnemo pripravljati preventivne vsebine za varnejši obisk gora. Brskam po svojih dokumentih in opažam, da se besedila iz leta v leto bistveno ne spreminjajo. Le sledijo aktualnemu času, v katerem živimo. Sicer pa, zakaj bi se. Gore ostajajo enake in zahtevajo enako pripravljenega planinca. Spreminjamo se mi kot posamezniki in družba. Vedno bolj zaklenjeni v virtualni svet se oddaljujemo od narave in postajamo pomehkuženi. 

Izšla je tudi majska številka Planinskega vestnika. Tema je spletna aplikacija maPZS, brezplačna, uporabna na računalnikih in kot aplikacija za mobije. Hkrati je maPZS dobrodošel in lahko zelo koristen pripomoček za vse planince, ki bi preprosto radi pobegnili iz urbanega sveta. V rubriki Z nami na pot vas vabimo na Notranjsko hribovje - kjer imajo Alpe še zadnji svoj odmev na poti proti morju in na Veliki Snežnik, Kršičevec, Sveto Trojico in Šilentabor.

Preden pa pošta dostavi izvod revije v naše nabiralnike in na police kioskov, si poglejmo in osvežimo osnove varnejšega obiskovanja gora, ki so jih pripravili planinski strokovnjaki v okviru Združenja planinskih organizacij alpskega loka (Club Arc Alpin – CAA), pri katerem aktivno sodeluje Planinska zveza Slovenije.

1. Nabiranje kondicije

Pohodništvo in planinarjenje sta vzdržljivostna športa, ki obremenita srce in pospešita prekrvavitev, zato morate biti pohodniki in planinci zdravi in morate znati realno oceniti svoje sposobnosti. Nikar ne hitite, za hojo izberite tak tempo, da nihče v skupini ne omaga.

2. Skrbno načrtovanje

Zemljevidi, vodniki, internet in poznavalci vas lahko poučijo o dolžini, višinski razliki, težavnosti ture in o trenutnih razmerah. Ture vedno izberite glede na sposobnosti skupine. Posebej bodite pozorni na vremensko napoved, saj veter, dež in mraz povečajo nevarnost nezgod.

3. Popolna oprema

Svojo opremo ustrezno prilagodite načrtovanemu pohodu, vaš nahrbtnik pa naj ne bo pretežek. Vedno imejte v nahrbtniku zaščito pred dežjem, mrazom in soncem, prav tako imejte s seboj tudi komplet za prvo pomoč in mobilni telefon (številka za klic v sili v Evropi: 112). Pri orientaciji si pomagajte z zemljevidi in GPS-om.

4. Primerna obutev

Dobri pohodniški oziroma planinski čevlji ščitijo stopalo in ublažijo obremenitev nanj ter izboljšajo oprijem pri stopanju. Pri izbiri obutve se prepričajte, da se čevlji odlično prilegajo, imajo podplate z dobrim oprijemom, so vodoodporni in lahki.

5. Zanesljiv korak je ključnega pomena

Padci zaradi zdrsa ali spotikanja so najpogostejši vzroki nezgod. Upoštevajte, da prehiter tempo hoje ali utrujenost zelo vplivata na gotovost vašega koraka in na vašo zbranost. Prav tako pazite na padajoče kamenje, s previdno hojo pa se boste izognili proženju kamenja.

6. Ostanite na označenih poteh

Na neoznačenih poteh obstaja večja nevarnost, da zaidete s poti, poveča se tudi nevarnost padcev in podora kamenja. Izogibajte se bližnjic. Če ugotovite, da ste zašli, se vrnite nazaj na zadnje mesto, kjer se še znajdete. Strma pobočja s starim snegom se pogosto podcenjujejo, a so zelo nevarna in nam na njih zlahka zdrsne.

7. Redni odmori

Redni počitki pohodnikom in planincem omogočajo, da si opomorejo ter uživajo v pokrajini in druženju. Redno jejte in pijte, da ohranite svojo moč in zbranost. Izotonični napitki so idealni za pogasitev žeje, žitne ploščice, suho sadje in piškoti pa potešijo lakoto med hojo.

8. Odgovornost za otroke

Za otroke je zelo pomembno, da krajino odkrivajo na zabaven in raznolik način. Na odsekih poti, kjer obstaja nevarnost padca, naj za vsakega otroka skrbi ena izkušena odrasla oseba. Zelo zahtevni pohodi, kjer je potrebna dolgotrajna koncentracija, niso primerni za otroke.

9. Manjše skupine

Manjše skupine so bolj prilagodljive in ​​članom omogočijo, da si med seboj pomagajo. Vsi v vaši skupini naj bodo seznanjeni s ciljem pohoda ter poti v obe smeri. Skupina naj se drži skupaj. Samohodci, pozor: tudi manjša nezgoda lahko zahteva resno reševanje.

10.  Spoštovanje narave in okolja

Varujte naravno okolje. Za sabo ne puščajte smeti, ostanite na poti, ne motite ​​divjih ali domačih živali, ne dotikajte se rastlin in spoštujte zavarovana območja. Uporabljajte javni prevoz ali skrbite za čim bolj optimalno izkoriščenost osebnih vozil.

Kljub vsemu pa naj še vedno velja, da o naši turi nekoga obvestite; partnerja, prijatelja ali znanca. Obvestilo naj vsebuje podatke o načrtovani poti, morebitne rezervne cilje in okviren čas vrnitve. Na vidnem mestu v avtu pustite listek s podatki o načrtovani turi in se vpisujte v vpisne knjige na kočah in vrhovih, ki bodo v veliko pomoč gorskim reševalcem v primeru poizvedovanja.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del