"Inšpektor Birsa ima srečo, da je poročen z uspešno, premožno zdravnico!"

Scenografija omogoča raznovrstnost svetov, različne žanri, različna časovna obdobja in specifične življenjske situacije likov. Slovenska filmska produkcija si zaradi omejenih proračunov ne more zamisliti kakšnih velikih zgodovinskih spektaklov, pravi Mateja Medvedič, avtorica serije odličnih scenografij za film in televizijo, tudi za v uvodu omenjeni seriji. "Imamo pa majhne, ravno tako zanimive projekte," je povedala v še svežem pogovoru, ki ga v celoti lahko preberete na tej povezavi.

Pri seriji Leninov park so v večini mestnih prizorov zvesto sledili realnim lokacijam, kot jih je navedel pisatelj Tadej Golob. "Glavno prizorišče park je tako kar današnji Park slovenske reformacije, ki se je v času socializma res imenoval Leninov park. Zaradi filmske geografije, da gledalec razume, kje v prostoru smo, je bilo edino logično, da se za vse prihode igralcev do mesta prvega zločina uporabijo ulice ob parku, na primer prenovljena Slovenska cesta, Štefanova ulica, Župančičeva ulica, ploščad pri Metalki," pojasnjuje Medvedič.

"Ta del mesta zaznamujejo osupljive stavbe, je pa tudi eden redkih delov Ljubljane, kjer se s kontroliranim pogledom kamere lahko ustvari vtis velemesta. Druge zunanje lokacije smo smiselno nanizali v bogat urbani kolaž, od pisane, razsute Metelkove, ki je tudi realna lokacija po literarni predlogi, do betonskega industrijskega brutalizma hrbtne strani tiskarne časopisa Delo in vzvišenega pogleda čez mesto z vrha najvišje stavbe v Ljubljani. Želeli smo ustvariti občutek nasičenosti in vročine pripekajočega poletja v Ljubljani," je nadaljevala.

Ne spreglejte: Sebastian Cavazza: "Ne balkanski George Clooney, balkanski Boris Cavazza"

V pogovoru z urednico omenjene revije Nino Granda je Mateja Medvedič razkrila še, na kakšen način so izbrali primerne lokacije kavarn in restavracij, pa tudi, kako so se odločili, da bo Taras bival v lepi atrijski hiši nedaleč od središča mesta. Kako pa si lahko nekdanji kriminalist, zdaj zasebni detektiv, ki bi se po plačilu prispevkov le stežka prebil skozi mesec, sploh privošči bivanje v tako lepi hiši? "Inšpektor Birsa ima srečo, da je poročen z uspešno, premožno zdravnico!" hudomušno odgovori scenografka.

Domovanje "negativca" Zupeta v Dolini rož pa je bila v slovenskih produkcijah že večkrat uporabljena vila na Zarnikovi ulici, ki jo je prenovil in opremil sloviti arhitekt Plečnik in v kateri sicer prebiva umetnostni zgodovinar in plečnikolog Damjan Prelovšek. "Tako bogati ambienti z zgodovinsko patino so vedno hvaležne fotogenične lokacije, mi pa smo bili še posebej počaščeni, da smo imeli možnost deset snemalnih dni biti z njo zelo intimno povezani."