Ažbe Jug ni le vrhunski vratar, temveč tudi kuharski mojster: naučil nas je priprave svoje najljubše sladice z jagodami

"Prvo nogometno iskro je v meni brez dvoma zanetil prav oče. Branil je za Maribor, bil pri Pohorju, tudi z malim nogometom se je redno ukvarjal. V bistvu se je vse začelo z njim. Najprej se je nato z nogometom začel ukvarjati starejši brat, nato pa tudi meni ni preostalo drugega, kot da sem sledil njunemu zgledu," je z nasmeškom na obrazu za rubriko Na poti k uspehu nedavno povedal vratar NK Maribor Ažbe Jug. 

A njegova pot do tega, da se je znova vrnil na domači teren, ga je vodila po vsej Evropi. Začetki v Mariboru so ga peljali do ljubljanskega Interblocka, Bordeauxa v Franciji, pozneje je svoj talent dokazal še na Portugalskem in na Nizozemskem. Po več kot 14-letni karieri zdaj svoj talent znova dokazuje doma, v Mariboru. 

V vlogi vratarja išče popolnost

Odločitev za položaj vratarja v njem ni vzklila le zaradi očetovega in bratovega vzora: "Sam sem vratarja vedno dojemal kot najpomembnejšo vlogo na igrišču. Vedno imaš nek nov izziv. Kot igralec lahko napako takoj popraviš, recimo s sprintom, kot vratar je ne moreš. Ko si enkrat nekaj naredil, je to to." 

"Ta vloga me še vedno navdihuje. Stremiš k popolnosti, jo pravzaprav iščeš v športu, in čeprav veš, da je ne boš nikoli našel, si vseeno za to prizadevaš."

Na svoj način je zato vloga vratarja nehvaležna, "ampak se to izboljšuje. Tudi sam nogometni svet se vse bolj zaveda, da je vloga vratarja zelo pomembna. Predvsem zdaj, ko imamo več posesti žoge. Mi smo tisti, ki začnemo graditi igro oziroma napad. Mislim, da se bo z leti izboljšal položaj v vseh pogledih", komentira in zanika mit, da mora biti na golu oseba močnejše postave. 

"Poznati moraš svoje telo"

Predpostavka, da profesionalnim športnikom na kilograme ni treba paziti, seveda ne drži. Kar je na svoj način samoumevno, a se v praksi izkazuje kot premišljeno uživanje hrane, ne le iz kaloričnega, temveč časovnega vidika (kdaj jesti pred tekmo, kdaj zaužiti več ogljikovih hidratov ...). Kot pravi Jug, je najpomembneje za športnika to, da pozna svoje telo.

"Vsakemu ustreza drugačen način prehranjevanja. Nekateri so bolj dovzetni za kilograme, nekateri jih s prehrano ne pridobivajo," a pri tem poudarja, da seveda lahko slediš svojemu okusu in željam - "Ješ, kar imaš rad, a v zmernih količinah," razlaga. 

"Pozorni moramo biti na ogljikove hidrate in beljakovine. Te so zame kot vratarja bolj pomembne, saj treniram na drugačen način kot preostali igralci. Meni bolj ustreza beljakovinska dieta," zato se trudi pred tekmami zaužiti več ogljikovih hidratov, s čimer si ustvari "zalogo" za tekmo. 

Ali velja trditev, da nogometaši več ur pred tekmo ne zaužijejo ničesar?

"Mi imamo kosilo po navadi štiri ure pred tekmo," potrdi besede, o katerih lahko preberemo v različnih športnih kurikulumih. Njihov jedilnik je začrtan tako, da jedo štiri oziroma štiri ure in pol pred tekmo. A če za kosilo pojedo premalo, kljub temu lahko pred tekmo posežejo po kakšni banani. 

"Najraje imam pekovske izdelke, iz pekarne. Sploh če so polnjeni s čokolado," se Jug nasmeji ob odgovoru na vprašanje, ali se mora v vsakdanu profesionalnega športnika odrekati jedem ali izdelkom, ki so mu sicer pri srcu. V odgovoru se delno naveže tudi na obdobje, ki ga je preživel v Franciji. "Francoski kruh je res dober." (smeh, op. a.)

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ažbe Jug (@azbejug)

Zato se tem, nekoliko bolj kaloričnim izdelkom, izogiba, kar pa ne pomeni, da si jih tu in tam ne privošči, "po navadi po tekmi", priznava, a poudarja, da je večji problem v ponavljajočih se in vnovičnih zaužitjih kaloričnih izdelkov, ne v tem, da se z njimi tu in tam ter le redko okrepčaš. 

Ljubezen do nogometa je prebudila iskrico kuharskega navdiha 

Prav v Franciji je moral odrasti in poskrbeti za svoje prehranjevalne navade. Zato ni čudno, da je prav tam samega sebe opomnil, da do kuhanja goji posebno strast. "V Francijo sem šel sam, zato sem bil prisiljen v to, da se naučim kuhati," pravi Jug, ki se je predvsem v času korone tudi sam velikokrat lotil priprave kruha. 

"Ko sem ugotovil, da me kulinarika zanima, sem posegel tudi po knjižnem gradivu, recimo knjigah Gordona Ramsayja in njegovega učitelja Marca Pierra Whita. Bolj sem se poglobil v kuhanje na tak način." 

Spomnil se je tudi skupnih trenutkov z babico in mamo, s katerima je že v otroštvu rad sedel v kuhinjo in jima priskočil na pomoč. "Privzgojili sta mi željo, da bi se naučil kuhati in hkrati tudi okusno." Zato se najraje spominja trenutkov, ko je babica pripravljala slivove cmoke: "Z bratom sva rada veliko jedla." (smeh, op. a.) 

V intervjuju za rubriko Na poti k uspehu na Metropolitan.si je nedavno namignil, da polžev v Franciji nikoli ni poskusil. Zaupal nam je, ali bi svojo odločitev zdaj spremenil, ne glede na to, da prisega na domačo hrano, ki jo je po Evropi namerno iskal in ga spominja na dom: "Če bi šel še enkrat, bi jih zagotovo poskusil, a mi takrat ni prišlo niti na pamet, da bi jih." (smeh, op. a.) 

"Lepota me ne zanima. Mora biti fina porcija in domača jed, da v njej uživam."

Prehrana športnika je lahko tudi reciklirana kuharija

"Zgodi se, da hrana ostane, seveda. Ker me ni veliko doma, nimam časa, da iz ostankov pripravim kaj drugega. Če na primer česa ne pojem v celoti, shranim v hladilnik in naslednji dan iz tega pripravim kaj drugega," potrjuje vratar NK Maribor, ki pravi, da iz hrane, ki bi jo sicer zavrgel, pripravi testenine, kot nasvet pa poda tudi lazanjo. 

"Če mi uspe, potem v trgovino ne grem lačen, ampak potem pa pridejo na vrsto ti rogljički in to." (smeh, op. a.)

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ažbe Jug (@azbejug)

Meni, da polnovreden obrok vsebuje meso, spomni se le enega nogometnega kolega izpred mnogih let, ki mesa v svoji karieri ni užival. "Jaz sem včasih pojedel več mesa, kot ga trenutno. Mi ne ustreza. Ni nujno, da meso zaužiješ vsak dan. Sem pa opazil, da mi pred tekmo ne ustreza," nam je zaupal in dodal, da pred tekmami najraje poseže po testeninah s parmezanom in olivnim oljem. Pred pomembnimi tekmami tudi preskoči zajtrk in kot prvi obrok zaužije prav testenine. 

Otroka si večkrat zaželita njegovih palačink 

Jug ima dva otroka, 5-letnega Adama in 2-letno Auroro. Nobeden od njiju ni izbirčen, a se trudi, da jesta raznovrstne obroke. "Trudim se, da jesta različne jedi in da se na raznovrstno prehrano navadita. Predvsem, da ne jesta ene in iste hrane. Pomembno je, da kot otroka zaužijeta tudi čim več zelenjave in priporočljivo količino ogljikovih hidratov, ker jih otroci takoj porabijo, saj so ves čas aktivni." 

"Adam že izkazuje interes za nogometno igrišče, tako da upam, da bova lahko kdaj skupaj igrala." 

Otroka si najraje zaželita palačink izpod očetovih rok. 

Sladek tiramisu po receptu Ažbeta Juga: namesto čokolade raje jagode 

"Navaden tiramisu je s čokolado, jaz ga naredim z jagodami. V majhnem kozarčku ustvarim rolico z jagodami, da je tudi videti nekoliko drugače, na vrhu pa ustvarim neke vrste rožo iz jagod," je razložil Jug, ki se je za recept z jagodami odločil zato, ker jih ima, kot pravi, "zelo zelo rad".

Za Metropolitan.si je za rubriko Rok uporabe delil sestavine, s katerimi pripravi od štiri do pet porcij pregrešno dobrega tiramisuja z jagodami: 

• 500 gramov mascarpone sira,
• 2 jajci, 
• 3 žlice sladkorja, 
• žlička ruma, 
• otroški piškoti brez sladkorja, 
• kava in
• jagode.