Nasveti, kako skrbeti za pisane rastline: naj vam polepšajo meglena jesenska jutra

Lepe in zdrave rastline, ki živijo z nami v prostoru in okolju, so v vsakem primeru magnet za oči. Če so pisanih odtenkov z lepimi vzorci in zanimivih oblik, še toliko bolj. To nas navdaja z optimizmom in veseljem.

Vrtni centri, cvetličarne in vrtnarije imajo bogato in pisano ponudbo teh rastlin. Pravi ljubitelji rastlin se jim res težko upremo. Tudi jaz sem podlegel njihovim čarom. Že od nekdaj sem njihov ljubitelj in sem jih redno uporabljal v zasaditvah pri strankah.

Zdaj, ko so pravi hit, so me nove sorte in variante še bolj očarale in navdušile. Glede na slike po družbenih omrežjih očitno tudi mnoge izmed vas.

Pisanolistne rastline so bile zastopane v naših domovih že prej, a z leti so prišle novosti. Pomembna je oskrba teh lepotic in katere se lahko uporabljajo tako za notranje kot zunanje zasaditve.

Tradicionalne pisanolistne rastline

Starejše generacije zagotovo poznajo pisanolistne rastline, ki so bile pogoste v naših domovih in pisarnah že v obdobju Jugoslavije. To so pisanolistni fikus benjamin in elastica, difenbahija, siva aglonema, pisanolistna zmajevka ali dracena, čopasta zelenčica, okrasne koprive in od plezalk najbolj znani pisanolistni scindapsus, ki je bil doma skoraj v vsaki kuhinji. Tudi v naši domači kuhinji je veselo plezala in se bohotila brez posebne nege in z malo svetlobe. 

Vse te rastline so dokaj enostavne za vzdrževanje in lahko nekaj časa zdržijo tudi brez naše pozornosti.

Malo muhasti so edino fikusi in je treba nanje paziti. Dovolj je le en hladen prepih, da odvrže vse liste, in če ga le enkrat preveč zalijemo, listi porumenijo in počrnijo. Pisanolistne rastline ne potrebujejo veliko zalivanja, ne marajo hladnega prepiha in uspevajo na prostoru z manj svetlobe, a rastejo počasneje in pogosto se zgodi, da se pretegnejo, ker vseeno želijo k več svetlobe in rastejo v smer, od koder prihaja svetloba.

Tudi hladnejše prostore prenesejo, le paziti moramo, da jih tam ne zalivamo veliko in nikakor s hladno vodo. Razen fikusa, ki potrebuje več toplote, svetlobe, vlage in ljubezni od drugih. 

Trendovske pisanolistne rastline

Poleg 'tradicionalnih' pisanolistnih rastlin je sedaj na tržišču prava 'poplava' novih. In s sodobnimi metodami žlahtnjenja so botaniki 'ustvarili' tudi veliko novih čudovitih sort in variant, ki so krasile naše domove že prej, a so sedaj s trendom prišle v ospredje.

To so pisanolistne monstere, tradeskancije (Tradescantia), kalateje (Calathea), marante (Marantha), krotoni (Croton), alokazije (Alocasia), kaladium (Caladium), gopertije (Goepertia), singoniumi (Syngonium), pisanolistne begonije (Begonia), agloneme (Aglaonema), fitonije (Fittonia), filodendroni (Philodendron), šeflere (Schefflera) in seveda fikusi (Ficus). Od plezalk pa nove sorte in variante rodov scindapsus (Scindapsus) in epiprem (Epipremnum).  

Te rastline izvirajo iz toplih in tropskih krajev. Glede na to, da vemo, iz kakšnega naravnega okolja prihajajo, lahko z malo razmišljanja hitro vemo, kaj te rastline potrebujejo za lepo in zdravo rast. Dovolj svetlobe in ne veliko neposrednega sonca, ker so v svojem tropskem okolju  večinoma podrast velikih dreves. Dovolj zračne vlage in redno vlažno zemljo. V tropih je v zraku visoka zračna vlažnost in pogosto dežuje. Se pravi, rosimo in zalivamo jih s toplo vodo. Ljubijo toploto!  

Ko je pri nas hladno, moramo paziti, da so na toplem. Prenesejo tudi nižje temperature, a ne pod 10 oziroma 5 °C!

In če imamo nižje temperature, potem temu primerno zmanjšamo zalivanje, dognojevanje in rosenje. V teh pogojih okrasne rastline iz tropskih krajev bolj mirujejo in čakajo na ugodne pogoje za nadaljnjo rast. V svojem okolju te rastline ob stalni vlagi in toploti vedno rastejo.

Torej potrebujejo dovolj hranil ter bogato humusno in zračno zemljo. Treba jih je redno dognojevati, dodajati svež in s hranili bogat substrat ter večkrat presajati.

A ker so naši prostori omejeni in se nekatere od zgoraj naštetih ne morejo razrasti do svojih naravnih razsežnosti, jih moramo tudi obrezovati. Treba je tudi odstranjevati stare in odmrle liste ali poganjke in paziti, da jih ne napade kak škodljivec ali rastlinska bolezen. Saj veste, v vlažnem zraku in mokri zemlji so idealne razmere za razvoj kakih glivic in črvičkov, ki se hranijo s koreninami naših lepotic. A verjamem, da to znate opazovati in tudi ukrepati. 

Pisanolistne sobne rastline kot popestritev poletnih zasaditev enoletnic

Že nekaj poletnih sezon ste verjetno zasledili, da vrtnarji širimo svoje znanje in izkušnje na vas, ki ste ljubitelji rastlin in jih gojite zaradi veselja in uživanja v njihovi lepoti. Tako se nekatere od zgoraj naštetih lahko uporabi kot enoletnice za popestritev nasadov s cvetočimi enoletnicami. To so predvsem tradeskancije, okrasne koprive, pisanolistne begonije in čopaste zelenčice. Te tudi sam jih uporabljam v zunanjih zasaditvah.

Na Primorskem ob obali tradeskancije in čopaste zelenčice zunaj v zavetni in zaščiteni legi celo prezimijo. Še posebej zadnjih nekaj let, ko so zime bolj mile.  

Kaj pa narekuje luna za prvi teden v septembru? 

Ta konec tedna je še ugoden za presajanje. Zato pohitite s sajenjem jesenske zelenjave in okrasnih rastlin ter presajanjem do ponedeljka.

Naslednji ugoden čas bo spet od 19. septembra naprej.

Zdaj luna raste in naslednji teden, točneje v soboto, 10. 9. ob 12. uri, nastopi polna luna. Vročina je v glavnem popustila, čeprav bo baje tudi jesen nadpovprečno topla in bolj suha kot mokra, vsaj v prvi polovici. A vseeno se poletje poslavlja in s 1. septembrom smo stopili v meteorološko jesen.

Konec tedna je po luni ugoden za listovke (posadite motovilec in radič, če še niste), ponedeljek in torek sta dobra za plodovke. Sreda zjutraj in četrtek sta za korenovke. Petek in sobota za cvetnice in nedelja za plodovke. 

Pa seveda pozdravimo nov letni čas, ki prihaja: dobrodošla jesen!