Trata, grm ali drevo – kaj je najboljše za zniževanje temperature v mestih?

Znanstveniki s Tehniške univerze v Münchnu (TUM) so več let preučevali povezavo med temperaturami v mestih in drevesi. Za primer so vzeli mesto Würzburg s 130.000 prebivalci, ki leži ob reki Majni, kakšnih 120 kilometrov jugovzhodno od Frankfurta.  

Povprečna temperature v mestnem središču je bila poleti 1,3 ̊C, pozimi pa kar 5 ̊C višja od temperature v predmestju.  

Razlike so posledica različne rabe zemljišč in števila stavb, je pojasnil eden od avtorjev raziskave Stephan Pauleit, strokovnjak za strateško načrtovanje rabe zemljišč. Pomembno vlogo v mestih igrajo predvsem drevesa.  

“Naša raziskava je pokazala, da bi ekstremni toplotni stres v poletnih mesecih lahko prepolovili, če bi v mestih ozelenili 40 odstotkov površin – sem spadajo tako travniki kot zelene strehe in stene,” je povedal dr. Mohammad A. Rahman s TUM.  

S takšnim blaženjem visokih temperatur lahko zelena infrastruktura mestom pomaga pri prilagajanju na podnebne spremembe. A pomembno vlogo igra tudi vrsta ozelenitve.  

V raznolikih mestnih ekosistemih imajo drevesa več funkcij. S krošnjami do 90 odstotkov zmanjšajo sevanje, ki doseže tja. To še posebej velja za listavce poleti. Poleg tega svojo bližnjo okolico ohladijo od 1 do 8 ̊C in dvignejo relativno zračno vlago. Do tega pride zaradi izhlapevanja vode iz listov.  

Po drugi strani lahko drevesa preprečijo mešanje zraka v ozkih ulicah. Tako se onesnažen zrak v višini pešcev ne more razredčiti oziroma ga ne more odnesti vetrc. V tem primeru pridejo prav travnate površine, ki odbijejo več sončnih žarkov kot zgradbe in tako pomagajo znižati temperature, hkrati pa omogočajo višje hitrosti vetra.  

“Naši rezultati postavljajo pod vprašaj trenutne trende gostejše gradnje v središčih mest. Če se hočemo uspešno prilagoditi podnebnim spremembam, moramo zagotoviri ustrezno urbano ozelenitev,” še dodaja Rahman. 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del