Srečko Blas | 30. 6. 2022, 19:00
Zelene stene za svežino in živahnost vašega doma
Zelene stene so dober izolator. S tem na dolgi rok pozimi porabimo manj energije za gretje, poleti pa za ohlajanje objektov. Drugi razlog je, da so te stene prijetne za oko ter delujejo pomirjujoče in ugodno na naše fizično in mentalno zdravje. So nekaj naravnega v trdem urbanem okolju. Ne pozabite, rastline čistijo zrak! O nasvetih, kako si ozeleniti steno, pa preberite v članku.
Prejšnji teden sem pisal o zelenih strehah. Tokrat pišem o tem, da si lahko ozelenimo tudi stene. Najpreprostejša možnost, ki jo marsikdo pozna in ima, je, da posadimo ob zid popenjavke in plezalke, ki potem sčasoma obrastejo ves zid ali kar celotno hišo.
To so tako imenovane posredne zelene stene. Te rastline rastejo iz tal, pri sodobnih vertikalnih vrtovih pa poskrbimo za vertikalni rastni sistem, ne pa iz tal. Najbolj znana sta bršljan (Hedera) in vinika (Parthenocissus).
Bršljan je zimzelen, vinika pa listopadna plezalka, ki se jeseni odene v čudovito živo rdečo jesensko barvo, preden odvrže liste. In še bi se našlo rastlin, ki vsaj delno pokrijejo naše zidove na tak način (vrtnice plezalke, Clematis, Wisteria), na obali pa najdete pasijonko in campsis.
Združitev sodobne tehnologije in umetnost kreativnih zasaditev
Oče vrtikalnih vrtov je francoski botanik Patrick Blanc, ki je dobil idejo za vertikalne vrtove na potovanju po Tajskem, kjer je videl rasti rastline po zidovih, skalah in v krošnjah dreves. S časom je razvil sodoben vertikalen vrt z vertikalno hidroponiko. Tako je v 80. letih prejšnjega stoletja ozelenil kar nekaj sten po svetu, največ pa v svojem domačem Parizu. Te stene so še danes prava turistična atrakcija. Saj je poleg sodobne tehnologije združil še umetnost kreativnih kombinacijskih zasaditev.
Z razvojem tehnologije in uporabo sodobnih materialov, ki so lahki in naravi prijazni, si lahko ozelenimo majše površine ali celotne stene. Zunaj in v notranjih prostorih. V senci ali na soncu. Le izbrati moramo primerne rastline in poskrbeti za ugodne rastne pogoje.
Vertikalni vrtovi niso le za okras, so lahko tudi naš vrt
Na njih lahko gojimo lisnato zelenjavo (solata, radič, blitva...), dišavnice in začimbe. Tudi pristop k izvedbi je lahko različen. Mnogi vrtičkarji se znajdejo in si naredijo svoj vertikalni vrt iz palet, iz mrež, tkanin, plastičnih in drugih materialov, ki so primerni za gojenje rastlin.
"Če smo iznajdljivi in malo mojstra, potem lahko za vertikalne vrtove uporabimo materiale in predmete, ki jih s tem recikliramo, ali jim spremenimo namembnost, namesto da pristanejo na smetišču."
Na spletu je kar nekaj videoposnetkov in napotkov, kako si lahko vertikalni vrt naredimo po sistemu 'Naredi si sam' ali po angleško 'DIY – Do It Yourself'. To je ena možnost, da poskusite, kako se obnašajo rastline in ali sploh imate voljo in čas za ukvarjanje s tem načinom vzgoje, ki ni tako preprost.
Že nekaj let so na tržišču tudi ponudniki, ki poskrbijo za načrt, idejno zasnovo, izbiro rastlin, izvedbo s sodobno tehnologijo in z rednim vzdrževanjem. To seveda stane, a v današnjih časih si mnoga uspešna podjetja, premožne skupnosti ali posamezniki kljub temu omislijo kreativne vertikalne zasaditve.
Zakaj so vertikalni vrtovi vse bolj priljubljeni?
Ne gre le za priljubljenost, z razvojem tehnologije in materialov dolgoročno to ni prevelika investicija, predvsem pa se splača. Dobre strani so skoraj iste kot pri zelenih strehah.
"Zelene stene so dober izolator. Z njimi na dolgi rok pozimi porabimo manj energije za gretje, poleti pa za ohlajanje objektov."
Takšne stene so tudi prijetne za oko in delujejo pomirjujoče, predvsem pa ugodno vplivajo na naše fizično in mentalno zdravje. So nekaj naravnega v trdem urbanem okolju. Rastline čistijo zrak! Porabljajo CO2 iz zraka in s fotosintezo proizvajajo kisik.
Delujejo tudi protihrupno. V primeru ozelenitve zunanjih steh te postanejo dom in zatočišče mnogim insektom in pticam. Pomeni, da smo poskrbeli za biodiveziteto v domačem okolju.
Razlika med vertikalnim vrtom na zunanji ali notranji steni
Na zunanji steni moramo upoštevati klimo, mikroklimo, smer sonca in pogostih vetrov. Podobno kot za izvedbo zelenih streh.
"Če se odločimo za vertikalni vrt na sončni legi, potem moramo izbrati rastline, ki dobro prenašajo vroče sonce in ne potrebujejo veliko zalivanja."
To so razni sukolenti (netreski in sedumi) in nizke trajnice (žajbelj, nekateri mlečki, materina dušica). V bolj senčnih legah lahko sadimo nizke trajnice (Heuchera, Ajuga, hosta), praproti (jelenov jezik) in določene trave (stipa, carex).
Naredimo lahko pisane in zelo kreativne zasaditve. Potem zelena stena deluje kot ena velika slika. To popestri sicer prazen zid in se z letnimi časi tudi spreminja.
Za notranje zidove pa uporabljamo različne barvite sobne rastline, ki so okrasne po listih ali tudi cvetoče. Ne smejo biti preveč zahtevne za oskrbo in morajo ustrezati rastnim pogojem.
"Zato v mnogih primerih uporabimo eno rastlino, a različne sorte, ki potem dajo pestro in barvito sliko."
Primerne rastline so tudi tropske rastline!
Te v svojem domačem tropskem okolju načeloma živijo v krošnjah in po kamnitih stenah. Mednje spadajo bromelije, orhideje, tilandcije, nizke praproti, poprovke, spatifil, nizki flamingovci, pajkovka, pileja, scindapsus, plezavi fikus, mulenbekija, begonije, flebodijum in mnoge druge.
Za ozelenitev stene ni dovolj le vertikalna površina z dobrim substratom in rastlinami. Poskrbeti moramo za ustrezen namakalni sistem, ki poleg zalivanja opravlja tudi funkcijo gnojenja. Gnojiti moramo s tekočimi mineralnimi gnojili, ki jih dodamo vodi za zalivanje.
"Tudi voda, ki z zalivanjem odteče, se načeloma ulovi v nek zbiralnik in potem ponovno uporabi za zalivanje. Kar je varčno in se porabi manj vode."
V primeru slabe naravne svetlobe namestimo tudi namenske luči, ki oddajajo spekter svetlobe, primeren za rast rastlin. Zdi se komplicirano in zapleteno, a ni. Sodobni sistemi prek računalnika in senzorjev, ki odčitavajo parametre vlage in svetlobe, samodejno dozirajo vse po potrebi.
Treba pa je vsake toliko očistiti in pregledati rastline, če so zdrave. Kaj porezati in kake poganjke usmeriti v želeno smer, da je celotna slika zasaditve najlepša.
Slovenski paviljon na Expo 2020 v Dubaju je imel vertikalno zeleno steno!
Prav vertikalna zelena stena je bila na tej svetovni predstavitvi Slovenije pravi hit! Podjetje Humko je eden vodilnih v svetu v inovacijah in razvoju vertikalnih tehnologij ozelenitve sten in prostorov. Zato imamo možnost, da si izberemo izvajalca, ki je blizu nas in pozna naše okolje. Tudi v vrtnarstvu prihaja v ospredje 'kupuj lokalno, podpri domače vrtnarje in podjetja'.
Omenil sem, da je so bile navdih izumitelju vertikalnih vrtov Patricku Blanku zelene naravne kamnite stene in zidovi na Tajskem. A tudi pri nas niso naravni vertikalni vrtovi redkost. Na suhozidih si hitro najdejo svoj dom razne trave, sedumi in mah, kar je že naravni vertikalni vrt. Tudi stene starih hiš in gradov so dom tem rastlinam, kar pogledu na zgodovino in zapuščenost doda še mističen pomen.
Vroči poletni dnevi so kot nalašč za razmišljanje, da si za jesen ali drugo pomlad vrtičkarji zastavimo nov izziv.
Kaj nam pravi luna za prvi teden julija?
Vročina letos močno vpliva na naše rastline, ne samo na nas. Del države se spopada že z močno sušo, del pa močno namakajo lokalni nalivi in neurja s točo in vetrom. Upajmo, da ne bo kje potrebna redukcija uporabe vode, ker potem vrta ne smemo zalivati. Na boljšem ste tisti vrtičkarji, ki poskrbite in 'ulovite' zalogo deževnice za sušna obdobja. Deževnica je tudi najboljša voda za zalivanje.
Teden je ugoden za presajanje, tako, da je luna v tem primeru na naši strani. Počasi se tudi že pripravimo za poletne setve jesenskih zelenjadnic. Tako sta ta vikend in ponedeljek dobra za korenovke in plodovke. V torek in sredo počivajmo, saj po luni nista dobra dneva za nobeno skupino. Četrtek in petek sta za korenovke, naslednji vikend pa bo ugoden za cvetnice.