R. K. | 14. 7. 2023, 08:03
Kaj je 'bow echo' efekt in kdaj se pojavi?
Uničujoče nevihte, kakršna je pustošila po Sloveniji, v ZDA dobro poznajo. Poimenovali so jih po njihovi posebni obliki.
V četrtek se je nad Slovenijo združilo več nevihtnih celic, ki so ustvarile tako imenovani bow echo efekt - uničujoč vremenski pojav, ki ga bolje poznajo v Ameriki. Tam ga primerjajo celo z ne preveč močnim tornadom. Da naj bi na slovenskem nebu resnično prišlo do takšne zelo okrepljene nevihtne celice, ki je imela obliko loka, pričajo tudi satelitski posnetki.
What a bow echo! @meteoSI automatic weather stations recorded gusts up to 136 km/h at Kredarica and 86 km/h at Tolmin - Volče. Multiple active firefighter interventions already in progress due to damaging wind and intense showers. pic.twitter.com/tRxrjfLc55
— Jan Simončič (@simoncic__jan) July 13, 2023
Kaj je 'bow echo' efekt in kdaj se pojavi?
Takšna 'supernevihta' nastane, kadar nad določenim območjem nastanejo posamične nevihtne celice, ki najprej niso povezane, nato pa se začnejo združevati v enotno frontno linijo. Idealni pogoji za nastanek takšnih superneviht so visoka temperatura in visoka vlažnost.
Pojav je ime dobil po obliki loka, ki nastane, ko se začne energija zbirati v središču linije in jo zaradi tega močni vetrovi ukrivijo.
Ukrivitev linije v obliko loka povzroči, da so vetrovi pred fronto še močnejši in brez težav dosežejo in presežejo hitrost 100 kilometrov na uro. Tako močni vetrovi lahko odkrivajo strehe, rušijo drevesa in povzročijo, da posamična območja začasno ostanejo brez električne energije.
Kaj se je v četrtek zgodilo nad Slovenijo?
Četrtkovo silovito neurje je nastalo nad Francijo, nato pa k nam prišlo prek severne Italije. Z radarske slike je razvidno, da sta s severozahoda prišli dve večji celici, ki sta se nad osrednjo Slovenijo začeli postopoma združevati. Značilen lok se je začel oblikovati na vzhodu države, kjer je nevihta ravno zaradi tega povzročila največje razdejanje, poroča 24ur.com.
Največje hitrosti vetra med četrtkovo supernevihto so izmerili v gorah. Najbolj je pihalo na Kredarici, kjer je veter dosegel 151 kilometrov na uro. Na Krvavcu je dosegel 123, na Uršlji gori pa 111 kilometrov na uro. Najmočnejšo hitrost vetra v nižinah države so izmerili na Letališču Jožeta Pučnika in v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer je pihalo s hitrostjo 103 kilometre na uro, so še zapisali pri omenjenem mediju.
