R. K. | 5. 8. 2023, 10:33

Zakaj se na radarski sliki včasih pojavijo navidezni koncentrični krogi? Imamo pojasnilo

Bobo/Arso/fotomontaža

Marsikoga je zmedel nenavaden pojav, ki ga včasih opazimo na radarskih slikah, čeprav zanj obstaja povsem smiselna razlaga.

V času naravnih katastrof, kakršna nas je doletela te dni, mnogi skušajo najti poenostavljene razlage za to, kar se nam dogaja. Nekaterim se tako zdi nenavadno, da se na radarskih slikah padavin včasih pojavijo koncentrični krogi in menijo celo, da je to dokaz, da naj bi bile padavine umetno ustvarjene. Medtem pa strokovnjaki pojasnjujejo, da ne gre za naravni pojav, temveč za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev padavin.

Kriva razlika med dežnimi kapljami in snežinkami

Čeprav je marsikdo koncentrične kroge na radarski sliki padavin ob tokratnem obilnem deževju opazil prvič, nikakor ne gre za nov pojav. Da se je treba pri interpretaciji radarskih slik zavedati pomanjkljivosti tovrstnih meritev, so na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) pojasnjevali že septembra 2017. Že takrat so namreč nekateri verjeli v nesmiselne teorije o umetnem ustvarjanju in usmerjanju vremena, kar se je zaradi ekstremnih vremenskih pojavov v zadnjih tednih še toliko bolj razpaslo.

Pojav je ob zadnjem dogajanju pojasnil tudi fizik in filozof Sašo Dolenc: "Vremenski radar deluje tako, da v nebo pošilja kratke impulze mikrovalov in nato posluša odmeve iz oblakov. Na osnovi sevanja, ki se odbije od vodnih kapljic ali snežink, lahko izriše sliko padavin. Žal pa odsev radarskih impulzov od snežink ni enak odsevu enake količine vode v obliki kapljic," je zapisal. Dodal je, da radarski snop žarkov ne loči med suhimi snežinkami, talečimi se snežinkami in dežnimi kapljami. To pa je razlog, da se lahko jakost padavin iz talečih se snežink v primerjavi z netalečimi navidezno poveča za faktor pet ali več.

Radar dež zazna močneje kot sneg

Radar lahko po besedah Dolenca enako količino padavin napačno interpretira kot povečano intenziteto padavin, dodatno težavo pa po njegovih besedah povzroča še dejstvo, da kapljice proti tlom padajo hitreje kot snežinke. 

"Zaradi teh značilnosti, povezanih z radarskim merjenjem vlage v oblakih, se lahko na radarski sliki padavin občasno tvori 'svetli pas', ki ustreza mestu v oblaku, kjer se sneg začenja taliti in nastaja dež. Ker radar zazna dež približno petkrat močneje kot sneg, hkrati pa dežne kapljice padajo hitreje kot snežinke, se zdi, kot da so padavine v tej plasti oblakov bistveno močnejše, čeprav v resnici niso," je pojasnil.

Kje na radarski sliki se pojavi svetli pas?

"Ker vremenski radar ne zazna celotnega ozračja naenkrat, ampak opravi več zaporednih krožnih meritev pod različnimi koti, se lahko svetli pas občasno pojavi na slikah v obliki koncentričnih krogov. Do tega pride največkrat takrat, ko je meja med snežinkami in dežjem razmeroma enakomerna na večjem območju in visoko na nebu," je zapisal.

Radarska slika padavin je sicer sestavljena iz več zaporednih krožnih obratov antene pod različnimi koti, zato radar svetli pas pri vsakem krožnem obratu zazna na različnih razdaljah od merilne postaje. Svetli pas se tako na radarski sliki pokaže tam, kjer radarski žarek prečka tisto oblačno plast, v kateri se sneg spreminja v kapljice, je zaključil in dodal radarsko sliko z navideznimi koncentričnimi krogi, ki so se danes ponoči pojavili okoli vremenskega radarja v kraju Cervignano blizu Trsta.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol