Spoznajte edinega babičarja v ljubljanskem kliničnem centru: "Biti moški v tem poklicu je izziv"

V ljubljanski porodnišnici, ki je največja v Sloveniji, se vsako leto rodi skoraj pet tisoč otrok, ki jim na svet pomaga 45 babic in babičarjev. Natančneje: babic je 44, babičar pa samo en. To je 25-letni Jaka Osredkar, ki je prisostvoval že pri več kot 600 porodih. 

Osredkar, ki prihaja iz Poljanske doline, je že od malega vedel, da si želi delati z ljudmi in jim pomagati, rad je pazil tudi na otroke bratrancev in sestričen, piše Interno, interni časopis ljubljanskega kliničnega centra.

Hodil je na srednjo zdravstveno šolo in že tam so ga izjemno zanimali predmeti, kot sta nega žene ali nega otroka, zato je bil študij babištva nekakšna logična odločitev. Izobraževanje je nadaljeval na Fakulteti za socialno delo, kjer zaključuje magistrski študijski program Socialno delo z družino.

Ko je bila ravno ob zaključku njegovega srednješolskega izobraževanja tretjič noseča njegova sestra, mu je predlagala, naj jo spremlja pri porodu, kjer bo iz prve roke videl, kako je biti babica.

Res je bil zraven ves čas in pomislil, da je to res poklic, ki je tako lep, iskren in poln nekega veselja, da se je odločil pravilno, je povedal za podkast Vala 202 Rožnata dolina.

Zdaj, ko kot babičar dela že približno dve leti, še vedno zatrjuje, da je najlepši trenutek njegovega dela, ko se rodi otrok in ga dvigne ter pokaže mami in očetu z besedami: "To je vaš sin ali hči." Prostor takrat napolni posebna energija, ki je mešanica radosti, topline, evforije in zmagoslavja, starša jokata, objemata otroka, Osredkar pa pravi, da je občutek, ki ga kot opazujoči pri tem doživiš, neopisljiv.

Ne spreglejte:

• Porast porodov na domu
• Zakaj je moral umreti novorojenček

Seveda pa niso vse zgodbe izpolnjujoče in idealne, zgodijo se tudi težje. Najtežje mu je na primer, ko prisostvuje pri porodih mrtvorojenih otrok ali pri izvajanju splavov.

Ravno tako je poseben izziv urnik te službe, saj je treba biti pripravljen na delo popoldne, ponoči (s čimer sam sicer nima toliko težav, saj zelo rad dela ponoči), za praznike, ob koncih tedna, poleg tega pa nikoli ne veš, ali bo porod potekal brez težav ali pa boš spremljal porodnico, pri kateri zaradi obolenj ni mogoče pričakovati fiziološkega poteka poroda.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Katja Stojnić (@katjags)

Očetje na telefonih

Osredkar pravi, da nekatere ženske pridejo rodit z zelo izdelanim načrtom poroda (želijo/ne želijo epiduralne, želijo, da jim partner prereže popkovino, želijo ali ne želijo aromaterapije ...), druge pa se bolj prepustijo. Imajo tudi nekatere bolj nenavadne želje, med katerimi je bila na primer posebej izstopajoča poslušanje skladbe Na Golici med rojevanjem.

Tudi izkušnje z očeti, ki matere spremljajo med porodom, so raznolike: od najbolj rahločutnih, ki se aktivno udejstvujejo, partnerico spodbujajo in podpirajo, do takih, ki visijo na telefonu in med porodom pogosto odhajajo iz sobe.

"To je mogoče malo težko gledati in takrat dobiš malo uvida, kakšna je njuna partnerska zveza in kakšen oče bo," je iskren Osredkar. "Je pa to skrolanje po telefonih vse pogostejše, žal."

Babnik? Babek?

Na to, da kot moški dela kot "babica", dobi najrazličnejše komentarje, ljudje pa so pogosto zmedeni tudi v zvezi s tem, kako ga naj pokličejo, je dejal za časopis Interno.

"Slišim vse mogoče, sem babnik, babek, doktor, porodničar, velikokrat ženske vprašajo, kaj sem, kako se mi sploh reče. Neobičajno je, da je moški v takem poklicu. Tudi o sebi govorim kar v ženski obliki: Smo babice, bab'ce ... To sem ponotranjil med študijem," pove in doda, da pogosto prosi, naj ga kličejo kar Jaka. 

Dejal je tudi, da je biti moški v tem poklicu izziv, saj delaš z ženskami in posegaš v njihovo intimo, zato je dotik zelo pomemben in paziti moraš, da kaj ne izpade napačno. Vseeno pa ženska, če si pri stvari s srcem, to začuti in se na spol ne ozira več.

Tudi z ženskami v svojem kolektivu ima dobre odnose, nimajo predsodkov, sprejele so ga in mu pomagajo, skupaj pa tudi kvačkajo in pletejo, kar je, kot je dejal v podkastu, del babiškega poklica, ki jih povezuje.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije