Imamo nasvete, kako se sprostiti iz uma v telo

Ko se končno odločimo, da bomo poizkusili eno tehniko sprostitve, pride na vrsto glava in mogoče opazimo svoje misli, ki pravijo:

"Vse to je brezveze, grem raje brskat po telefonu, da ne zamudim, kaj se dogaja na spletu."
"Jaz tega ne zmorem."
"Joj, vse to je brezveze."
"Oh, v mojem pogovoru bi moral/-a uporabiti ta argument."
"Zakaj je vsem drugim toliko lažje kot meni?"

… in še bi lahko naštevala. Bistvo tega je, da nas bodo naše misli želele ves čas "nadzirati" oz. so vedno v pogonu.

Povprečen človek ima v enem dnevu okoli 60-70 tisoč misli.

To pomeni, da so naši možgani ves čas prižgani in stimulirani. Posledično je vzdražen tudi naš živčni sitem, poleg misli so tukaj vsi zunanji dražljaji – naš živčni sistem je, lahko bi rekli, overlystimulated (prepoln podatkov, op. p.). Tudi družba, v kateri živimo, ter sistem je naravnan tako, da ves čas odvrača pozornost od nas samih.

Ko se nam zdi, da smo čisto obtičali

In se samo vrtimo v krogu? Se težko skoncentriramo na eno stvar, samo pomeni, da naši možgani že dolgo niso imeli treninga. Treninga v smislu, da mi prevzamemo kontrolo vodenja. Saj mislim, da nihče od nas ne želi, da nas glava nadzira in nam vodi življenje. Lahko preprosto stestirate, kaj ta trenutek mislite in ali ste zmožni 'samo opazovati svoje misli'. Brez obtožb, brez obsojanja sebe in drugih - samo opazujete. To je prvi korak treninga svoje glave. Biti zmožen opazovati, kaj se dogaja v naših glavah. (Tehnike dihanja, o katerih sem že govorila, so seveda dobrodošel pripomoček).

Pot iz glave v srce oz. v telo se začne z zavedanjem pomembnosti stika s sabo.

Nadaljuje se z odločitvijo ter preusmeritvijo čutne pozornosti v predel srca, kar nam omogoča, da ozavestimo povezavo med umom in srčnim utripom. Torej, ko smo mi v simpatično naravnanem živčnem sistemu, se naš srčni utrip poveča in začne se boj za preživetje (o živčnem sistemu smo že govorili). Analitičen um je vmesnik med zavestnimi in nezavednimi mislimi.

Če hočemo svoj analitičen um umiriti, je pomembno, da umirimo valovanje naših možganov – cilj je, da pridemo iz beta stanja v alfa stanje. Tukaj nam vnovič pomaga dihanje.

Naš cilj je, da umirimo možgansko valovanje ...

... in zmanjšamo delovanje našega neokorteksa – to je center, kjer se nahaja naše zavedanje. In prav neokorteks ves čas analizira in prenaša informacije od zunaj navznoter.

Torej alfa stanje je sproščeno stanje telesa, uma in duha in ko se ta sproži, se analitični um umiri. Torej energija oz. dražljaji se pomaknejo iz ti. analitičnega neokorteksa v limbični sistem in do sredine možganov, kjer je sedež našega avtonomnega živčnega sistema poznan tudi kot podzavestni um - subconscious mind. Je operativni sistem našega telesa in kontrolira srčni utrip, prebavo, krvi tlak, telesno temperaturo, hormonske spremembe. Torej, če smo sami zmožni vstopiti v alfa stanje naših možganov, potem imamo vpliv na spremembe v našem fizičnem telesu.

V tem stanju spremenimo zavedanje iz majhne škatlice torej iz svoje glave na večjo zaznavo stvari okoli nas ter v nas samih. Posledično pa imamo možnost večje zaznave in čutenja. Ker se je um nekoliko umaknil in ni v primarnem delovanju, ima telo večjo možnost čutenja in zaznavanja. Torej imamo večjo možnost, da se naše telo sprosti.

In če vam odgovorim na vprašanje, kaj naj storim, ko je moja glava napoti? 

Na žalost s čisto golo resnico TRENING, TRENING, TRENING! Trening našega fizičnega telesa je veliko lažji kot trening naših glav, zato menim, da bi morali še bolj skrbeti za svoje glave, saj včasih niti ne vemo, ali mi vodimo svoje življenje ali pa nam ga naša glava. Pri kateri smo pa lahko ujetniki sami sebe. 

Pa veselo na delo z opazovanjem, kje se nahaja vaša pozornost. Od vas je vse odvisno. Where the attention flows the energy goes.