Kako živeti s kronično bolečino? (Odgovarja vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana)

Vsi vemo, da je bolečina simptom – je posledica dogodka, poškodbe, bolezni. Navajeni smo, da ukrepamo, ko se pojavi bolečina, drugače zna biti še hujša. "A to ne drži povsem," pravi Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "To drži za akutno bolečino. Takrat je bolečina res posledica nečesa in se vklopi naš zaščitni mehanizem, ki skuša preprečiti, da bi si naredili še večjo škodo."

"Kronična bolečina pa je nekaj popolnoma drugega," pojasni, da pri kronični bolečini pogosto ni vzročne zveze – ni nujno, da je huda bolečina simptom poškodbe, bolezni, dogodka. Kronična bolečina je močna bolečina, ki traja več kot pol leta in se pojavi nekajkrat na mesec. "Vzroka, s katerim bi lahko pojasnili jakost bolečine, pogosto ni. Pogosto gre za banalne vzroke, ne moremo razumeti, zakaj ima človek tako močne bolečine zaradi relativno majhnih sprememb v telesu," nam pojasni vodja protibolečinske ambulante.

Mnogo ljudi je opravilo številne zdravstvene preiskave, pa izvidi niso pokazali večjih nepravilnosti, ki bi povzročile tako hudo bolečino: "Bolečina je biopsihosocialna zadeva, na katero ne delujejo samo biološki dejavniki v smislu neke poškodbe ali bolezni, ampak tudi na sploh celotno človekovo življenje – koliko je človek življenjem zadovoljen, genetsko nagnjenje, kako se odziva in spopada s stresom ... Celotno življenje se lahko odraža v bolečini." 

Prav zaradi tega je tudi v najnovejši Mednarodni klasifikaciji bolezni (International Classification of Diseases) kronična bolečina prvič lahko označena kot samostojna bolezen. To kaže na dejstvo, da se pri pogledu na bolečino zadnje čase dogajajo spremembe. Zdravniki so dognali, da lahko kronična bolečina nastane brez pravega, jasnega vzroka. "In pri bolečini moramo vedno verjeti bolniku," poudarja Požlep.

Najpogostejše kronične bolečine Slovencev

Slovensko združenje za zdravljenje bolečine je leta 2019 izvedlo veliko raziskavo o pojavu kronične bolečine v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da je 22 odstotkov anketiranih Slovencev, starih od 18 do 75 let, menilo, da ima kronično bolečino. Kronična bolečina je precej pogostejša pri starejših, ni pa zanemarljiva tudi v starostni skupini med 30 in 50 leti – govorimo od 14 do 18 odstotkov Slovencev.

Slovenci najpogosteje bolehajo za kroničnimi bolečinami v križu – za temi bolečinami boleha več kot 60 odstotkov vseh Slovencev s kroničnimi bolečinami. Na drugem mestu je bolečina v sklepih, sem spadajo degenerativne bolezni kolena, kolkov, ramena, pogoste so tudi bolečine v okončinah in mišicah, redki pa niso niti glavoboli.

Oddelek za anesteziologijo v Ljubljani

Oddelek za terapijo bolečin v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru deluje že od leta 1977. To je bilo obdobje, ko se je Kitajska začela odpirati na zahod in pripeljala svoje tradicionalne metode medicine, med katerimi je bila tudi akupunktura. Sprva so v ljubljanski bolnišnici v ambulanti za bolečino izvajali pretežno akupunkture, zdaj pa uporabljajo tudi številne druge tehnike – so moderna ambulanta, za zdravljenje kronične bolečine uporabljajo enake metode kot drugod po svetu.

Kadar je vzrok za bolečine jasen, takrat je najprimernejši način zdravljenja odstranitev vzroka. Na oddelku za zdravljenje bolečine pa se največ ukvarjajo se s pacienti, katerih vzrok bolečine ni znan oziroma ga ni mogoče dokazati ali pa je znan, pa ga ni mogoče odpraviti. Bolečino lahko lajšajo na različne načine:

• z zdravili: predpisujejo klasične analgetike, antiepileptike in antidepresive.

• drugimi načini zdravljenja: recimo blokade, psihološka podpora, akupunktura, fizioterapija ... 

Požlep poudarja, da kronično bolečino le redko povsem odpravijo, pri večini pacientov pa jo s tovrstnimi metodami zdravljenja omilijo.

Kako živeti z bolečino?

Živeti s kronično bolečino ni lahko. Kronična bolečina prinaša fizično nelagodje, kar vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog. To lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti, slabše telesne pripravljenosti in omejenega gibanja. Posamezniki se lahko soočajo z izgubo službe ali zmanjšanjem produktivnosti, kar ima lahko tudi finančne posledice.

Na doživljanje bolečine lahko močno vpliva tudi čustveno stanje posameznika. Pogosto se pojavijo občutki tesnobe, depresije, jeze, frustracije in obupa. Posamezniki s kronično bolečino se včasih počutijo nerazumljene ali prezrte. Bolečina lahko oteži druženje in sodelovanje v družbi, kar ima lahko negativne učinke na odnose s prijatelji in družinskimi člani. Dolgotrajna bolečina lahko vodi v izolacijo, saj se ljudje izogibajo družabnim dogodkom in socialnim interakcijam.

Življenje s kronično bolečino je velik izziv, vendar je z ustreznimi strategijami in podporo mogoče obvladovati bolečino in tako izboljšati kakovost življenja. Vodja protibolečinske ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bolnikom s kronično bolečino svetuje, da upoštevajo navodila zdravnika, hkrati pa bolniki lahko tudi sami veliko naredijo za izboljšanje kakovosti življenja. Tukaj je le nekaj nasvetov za življenje s kronično bolečino: ostati fizično aktiven, kolikor je le možno, uporaba različnih tehnik sproščanja, redno jemanje antiepileptikov in antidepresivov, kadar so ti potrebni, občasno jemanje klasičnih analgetikov, prirediti način življenja, ohraniti pozitivno miselnost ...

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere