Po 50. letu se v telesu začnejo dogajati spremembe, ki jih pogosto niti ne opazimo, vendar lahko nekatere povsem vsakdanje navade sčasoma pomembno vplivajo na zdravje srca.
Ženske, ki so v petdesetih letih in nimajo zdravstvenih težav, verjetno ne razmišljajo vsak dan o svojem srcu. Toda z leti se srčno-žilni sistem spreminja, zato je prav v tem življenjskem obdobju smiselno nekoliko več pozornosti nameniti dejavnikom tveganja, na katere lahko vplivamo sami. "S staranjem se spreminja srčno-žilni sistem. Arterije običajno postajajo bolj toge, krvni tlak narašča, sčasoma pa se lahko v arterijah začnejo kopičiti obloge," je za Parade pojasnil kardiolog dr. Alberto Morales.
Hkrati se pojavljajo tudi presnovne spremembe. Med drugim se lahko zviša holesterol, poveča inzulinska rezistenca, spremeni razporeditev telesne maščobe in okrepijo vnetni procesi. Kombinacija teh dejavnikov lahko povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Dobra novica je, da lahko na številne dejavnike tveganja vplivamo. In po besedah kardiologov za to niso vedno potrebne velike spremembe.
Zakaj je obdobje po 50. letu pomembno?
Dr. Nisha Parikh, direktorica kardiovaskularne medicine na Inštitutu za zdravje žensk Katz, opozarja, da se tveganje za bolezni srca pri ženskah s starostjo povečuje. Z leti se pogosteje pojavljajo povišan krvni tlak in holesterol, odvečna telesna teža, prediabetes ter sladkorna bolezen. Spremembe lahko vplivajo tudi neposredno na srce in ožilje: srčna mišica lahko postane debelejša in se težje sprošča, arterije pa bolj toge in dovzetne za nastajanje oblog. "Sčasoma lahko te spremembe privedejo do srčnega popuščanja, srčnega infarkta in možganske kapi," pojasnjuje dr. Parikh.
Pomemben dejavnik pri ženskah je tudi menopavza. Dr. Morales pojasnjuje, da ima estrogen določeno zaščitno vlogo pri zdravju srca in ožilja, z upadanjem njegove ravni med menopavzo pa se spreminja tudi kardiovaskularno tveganje. Na zdravje srca pozneje v življenju lahko opozarjajo celo nekateri zapleti med nosečnostjo.
Dr. Parikh posebej omenja preeklampsijo, nosečnostno sladkorno bolezen in prezgodnji porod. Ženske, ki so imele katerega od teh zapletov, imajo lahko pozneje večje tveganje za bolezni srca in ožilja, zato je spremljanje dejavnikov tveganja zanje še posebej pomembno.
Popoldanska navada, ki jo oba kardiologa odsvetujeta
Ko so strokovnjaka vprašali, katera popoldanska navada je za zdravje srca še posebej neugodna, sta izpostavila isto stvar: sedenje oziroma mirovanje neposredno po obroku. Namesto da po kosilu sedemo na kavč, za računalnik ali pred televizor, dr. Morales priporoča od 10 do 15 minut lahkotne hoje. "Ravni sladkorja v krvi in maščob po obroku običajno narastejo, zato je gibanje v tem obdobju preprosta in zdrava navada," pojasnjuje.
Za to ni potreben trening ali hitra hoja. Že kratek sprehod po kosilu lahko pomeni, da del časa, ki bi ga sicer preživeli sede, nadomestimo z gibanjem.
Po sladici je sprehod še posebej dobra ideja
Dr. Parikh opozarja tudi na porast glukoze in inzulina po obrokih, zlasti po živilih z veliko hitro prebavljivih ogljikovih hidratov oziroma sladkorja. Če si po kosilu privoščimo sladico, je zato kratek sprehod lahko še posebej koristna izbira. Redno gibanje po obrokih je obenem preprost način za zmanjševanje skupnega časa, ki ga čez dan preživimo sede. Prav dolgotrajna telesna nedejavnost je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Težava ni en sam lenoben popoldan
Če po kosilu občasno počivamo, seveda še ne pomeni, da škodujemo svojemu srcu. Pomemben je vzorec, ki se ponavlja iz dneva v dan in leto za letom. Dr. Parikh opozarja, da lahko kombinacija večjega energijskega vnosa in premalo gibanja sčasoma prispeva k pridobivanju telesne teže. Po menopavzi se lahko spremeni tudi razporeditev maščobnega tkiva, pri čemer se ga več kopiči okoli trebuha. Visceralna maščoba, ki obdaja notranje organe, je presnovno aktivna in je povezana z večjim srčno-žilnim tveganjem. Prav zato imajo majhne navade, ki jih ponavljamo vsak dan, lahko večji pomen, kot se zdi na prvi pogled.
Dr. Morales svetuje, da telesne aktivnosti ne obravnavamo zgolj kot nekaj, za kar moramo posebej najti čas, ampak jo vključimo v običajen potek dneva. Kratek sprehod po kosilu je dober primer. Ne potrebujemo športne opreme, telovadnice ali posebnih priprav, navado pa lahko povežemo z nečim, kar tako ali tako počnemo vsak dan – prehranjevanjem. Sčasoma lahko takšna rutina postane tako samoumevna kot jutranja kava ali umivanje zob.
Preberite še:
- Po 50. letu se izogibajte tem 6 živilom (lahko naredijo več škode kot koristi)
- Zdravnica opozarja: kar 90 odstotkov srčnih napadov je povezanih z eno jutranjo navado
- Priznana kirurginja razkrila 4 večerne navade, ki lahko resno ogrozijo vaše srce
Pomembno je tudi, kaj si privoščimo za malico
Če nas popoldne premaga lakota, dr. Parikh priporoča preprosto kombinacijo: pest oreščkov in kos sadja. Takšen prigrizek ne zahteva posebne priprave, hkrati pa vsebuje vlaknine in številna druga hranila. Oreščki so tudi vir nenasičenih maščob, ki so ob zamenjavi nasičenih maščob v prehrani povezane z ugodnejšimi vrednostmi holesterola. Zaradi kombinacije maščob, vlaknin in beljakovin lahko oreščki pripomorejo tudi k daljšemu občutku sitosti.
Skrb za srce po 50. letu ne pomeni, da moramo življenje nenadoma obrniti na glavo. Veliko lahko naredijo že majhne, vendar dosledne spremembe – več vsakodnevnega gibanja, manj dolgotrajnega sedenja, uravnotežena prehrana ter spremljanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. "Na številne dejavnike tveganja za bolezni srca lahko vplivamo z zdravo prehrano in gibanjem. Nikoli ni prepozno za spremembe, ki lahko izboljšajo zdravje srca in podaljšajo življenje," poudarja dr. Parikh. In ena najpreprostejših se lahko začne že danes: namesto da po kosilu ostanemo na stolu ali kavču, si privoščimo kratek sprehod.
