31. 5. 2022, 13:09
Strokovnjaki ugotovili, kateri kadilci ne morejo dobiti pljučnega raka
Če ima vaše telo neko sposobnost bolje razvito, je verjetnost mutacij v vaših celicah manjša, tudi če ste kadilec. Že poznate najnovejšo raziskavo?
Kajenje je še zmeraj tisti dejavnik, ki najpogosteje povzroči pljučnega raka. Čeprav se v zadnjih letih zakoni glede kajenja zaostrujejo, tobak pa postaja vse dražji, v Sloveniji po podatkih NIJZ še zmeraj kadi vsak peti prebivalec oziroma kar 277.000 oseb v starostni skupini od 25 do 74 let. Odstotek kadilcev je višji med moškimi kot ženskami.
Pri nekaterih ljudeh sistemi za popravilo DNK delujejo bolje
Pred pljučnim rakom se najučinkoviteje zaščitite tako, da ne kadite. A vsi kadilci vendarle ne zbolijo za to boleznijo. Razlogi za to so znanstvenike begali dlje časa, sedaj pa so končno ugotovili zakaj in to pojasnili v najnovejši študiji, ki je objavljena v znanstveni reviji Nature. Razlogi naj bi tičali v genetiki.
Študija kaže, da so pri nekaterih ljudeh geni za popravilo DNK bolj aktivni, zaradi česar je verjetnost, da se bodo v celicah, ki obdajajo njihova pljuča, pojavile mutacije, manjša. Ta lastnost pa lahko tudi tiste, ki redno kadijo ščiti pred nastankom rakavih celic, poroča slovenski portal N1.
Raziskave opravili na 33 udeležencih
Raziskovalci so preučili genetske profile iz bronhijev 14 nekadilcev in 19 kadilcev, izmed katerih nekateri kadijo redno, drugi pa le občasno. Celice so sekvencirali in izmerili mutacije v njihovih genomih. Po besedah pulmologa Simona Spivacka z Medicinske šole Albert Einstein so to celice, ki živijo leta in celo desetletja, izmed vseh celic v pljučih pa je največja verjetnost, da rakava obolenja prizadenejo ravno njih.
Ugotovitve kažejo, da se možnost mutacij teh celic povečuje s starostjo, poškodba DNK pa je pri kadilcih znatnejša. A izsledki študije kažejo tudi, da tisti kadilci, ki kadijo največ, nimajo nujno največ celičnih mutacij. Nekateri lahko kljub pogostemu kajenju živijo dolgo, ker ima njihovo telo spodobnost zaviranja mutacij v celicah.
To bi lahko bila po Spivackovih besedah posledica tega, da imajo dobro delujoče sisteme za popravilo poškodb DNK.
Za oceno tveganja za razvoj raka želijo razviti nove teste
Geni, ki pripomorejo k popravilu DNK, so lahko podedovani ali pridobljeni, ravno njihovo utišanje pa je bilo v preteklih študijah povezano z razvojem tumorja. Kljub temu pa to ni edini dejavnik, ki vpliva na tveganje za razvoj raka, temveč pripomorejo tudi okoljski dejavniki, kot je denimo prehrana, ugotovitve raziskovalcev povzema N1.
Zakaj imajo nekateri ljudje sisteme za popravilo DNK v celicah bolje razvite, raziskovalci še ugotavljajo. Po besedah genetika Jana Vijga želijo sedaj razviti nove teste, s katerimi bo mogoče pri posamezniku izmeriti sposobnost za popravilo DNK ali razstrupljanje, saj bi bilo s tem lažje oceniti tveganje za nastanek pljučnega raka.
