Piščančje prsi veljajo za eno najpreprostejših jedi za pripravo, vendar je meja med mehkim, sočnim mesom in presušenim kosom presenetljivo tanka. S tem trikom meso nikoli več ne bo suho.
Piščančje prsi so idealna izbira, ko želimo hitro in preprosto kosilo ali večerjo. Lahko jih spečemo v ponvi, na žaru ali v pečici, odlično se podajo k zelenjavi, rižu, krompirju in solatam. Toda prav ta kos mesa ima eno veliko pomanjkljivost: zelo hitro ga lahko prepečemo. Razlog je predvsem v tem, da piščančja prsa vsebujejo malo maščobe. Če jih predolgo izpostavljamo visoki temperaturi, začnejo izgubljati vlago, rezultat pa je dobro znan – suho, vlaknasto in včasih celo žilavo meso. Da se to ne bi zgodilo, je pomembnih nekaj podrobnosti. In nekatere med njimi se začnejo že pred trenutkom, ko meso položimo na vročo ponev ali žar.
Najprej poskrbite za enakomerno debelino
Piščančje prsi običajno niso enako debele po vsej površini. Medtem ko čakamo, da se speče najdebelejši del, je tanjši rob lahko že zdavnaj prepečen. Če je kos zelo debel, ga zato lahko pred pripravo previdno potolčemo oziroma sploščimo na približno enakomerno debelino. Meso se bo tako speklo hitreje in predvsem bolj enakomerno. Pred pečenjem ga je priporočljivo tudi dobro osušiti s papirnato brisačo in šele nato začiniti. Suha površina namreč omogoča lepše zapečeno skorjico.
Na žaru lahko pomaga nekoliko nenavaden trik
Pri pripravi na žaru lahko uporabimo metodo z obtežitvijo. Ideja je preprosta: na piščančje prsi med pečenjem položimo težji predmet, denimo težko litoželezno ponev. Spodnjo stran uteži lahko zaščitimo z aluminijasto folijo. Zaradi rahlega pritiska je večja površina mesa v neposrednem stiku z vročo rešetko, zato se meso bolj enakomerno zapeče in dobi izrazitejše sledi žara. Toda pomembno je, da ne pretiravamo. Piščanca ne želimo močno stiskati in iz njega iztisniti sokov. Namen je zgolj zagotoviti boljši in enakomernejši stik z vročo površino.
Pri ponvi uporabite dve vrsti toplote
Če piščančje prsi pripravljate v ponvi, je zelo uporabna metoda, pri kateri meso najprej zapečemo na štedilniku, nato pa pripravo dokončamo v pečici. V ponvi, ki jo lahko postavimo tudi v pečico, najprej segrejemo manjšo količino olja. Osušena in začinjena piščančja prsa položimo na vročo površino ter jih zapečemo z obeh strani, da dobijo lepo zlato rjavo skorjico. V tej fazi ni treba čakati, da se meso popolnoma speče tudi v notranjosti. Ponev nato prestavimo v predhodno ogreto pečico, kjer se piščanec do konca speče z bolj enakomerno toploto. Tako je manj možnosti, da bi zunanjost postala presuha, medtem ko čakamo, da se speče sredica.
Preberite še:
- Mislite, da pravilno narežete piščanca? Verjetno se motite, profesionalni mesarji razkrivajo, kako se lotiti dela (tako se meso ne bo izsušilo)
- Ocvrtega piščanca pripravite tako, kot to počnejo Italijani: prav vedno bo popolno hrustljav in se bo kar topil v ustih
- Stari mesarji poznajo trik za najbolj sočno meso na žaru: odloča ena ključna malenkost, na katero številni vedno pozabijo
Ne glejte samo na uro
Ena najpogostejših napak pri pripravi piščanca je zanašanje izključno na čas, naveden v receptu. Deset minut pečenja namreč ne pomeni enakega rezultata pri tankem in pri zelo debelem kosu mesa. Veliko zanesljivejši pripomoček je kuhinjski termometer. Temperaturo izmerimo v najdebelejšem delu piščančjih prsi. Za varno uživanje naj perutnina doseže notranjo temperaturo 74 °C. Nadaljnje pečenje po tem, ko je meso že dovolj toplotno obdelano, praviloma pomeni predvsem dodatno izgubljanje sočnosti.
Po pečenju jih nikar takoj ne prerežite
Še ena napaka se pogosto zgodi prav na koncu. Dišeče, zlato zapečene piščančje prsi vzamemo iz ponve in jih nemudoma narežemo. Bolje je počakati nekaj minut. Počitek po pečenju omogoči, da se sokovi v mesu enakomerneje razporedijo. Če meso prerežemo takoj, bo več tekočine končalo na deski ali krožniku namesto v piščancu. Pri pripravi sočnih piščančjih prsi tako ni odločilen en sam čudežni trik. Največjo razliko ustvari kombinacija majhnih podrobnosti: enakomerna debelina mesa, dobro segreta površina, pravilna temperatura in predvsem pravočasen konec pečenja.
