Radio ni več to, kar je bil: mlajše generacije klasičnim platformam niso več naklonjene

V času poplave kanalov vsebin in informacij, dezinformacij in načrtnega rušenja zaupanja v medije je vloga radia, zlasti javnega, toliko bolj pomembna, je ob svetovnem dnevu radia navedel v. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular. Po raziskavah je radio po zaupanju v medije praviloma na vrhu, tako tudi pri nas, je dodal. Svetovni dan radia, 13. februar, obeležuje dan, na katerega je bil leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. 

Pri primerjanju radia s spletnimi vsebinami kot še najbolj pomenljiv podatek vidi to, da po številnih raziskavah v Evropi javnost med mediji najmanj zaupa družbenim omrežjem, medtem ko je radio praviloma na vrhu lestvice.

"Sicer pa se radio v zadnjih desetletjih močno spreminja, to mu narekuje razmah spletnih in digitalnih platform, razrast družbenih omrežij, predvsem pa to zahtevajo spremembe v načinu sprejemanja in uporabe medijskih vsebin," je izpostavil Štular. 

Radio je postal digitalno odprt medij 

Medtem ko je bil radio pred 30 leti po njegovih besedah 'zgolj' radijski program, pogosto rečemo FM program, in komaj še kaj drugega, je danes ob tem še vsebina na zahtevo, poslušanje za nazaj, naročniška avdio vsebina v obliki podkasta, predvsem pa je postal digitalno odprt in prilagodljiv, vizualiziran in v vse smeri interaktiven ustvarjalec medijskih vsebin, hkrati pa tudi dogodkov.

Sam razume Radio Slovenija kot proaktiven motor družbenih aktivnosti, akcij in družbeno odgovornih projektov. "Na ta način in z učinkovitim sprejemanjem digitalnih poti se približuje mlajšim generacijam, ki klasičnim platformam niso naklonjene," je pojasnil.

Radio, ki ga vodi, po njegovih besedah ostaja močan podpornik glasbene in govorne avdio produkcije, prav tako pa je med mediji ključen kot kredibilen in zaupanja vreden sogovornik, sopotnik ter motivator tehtne in poglobljene javne razprave. Kot je dodal, ima pri tem javni radio posebno vlogo.

Izpostavil je vlogo javnega radia pri informiranju, izobraževanju in tudi razvedrilu v času pandemije covida-19 in na zaupanje, ki mu ga je javnost izkazala takrat. Javni radijski programi so v času pandemije po njegovem opozorilu podirali dolgoletne rekorde poslušanosti po Evropi in svetu, tako tudi programi Radia Slovenija.

Spomnil je tudi na velik pomen radia v vojni v Ukrajini, kjer je za številne ostal edini medijski spremljevalec in vir informacij.

"Radio in mir" 

Prav tako velik pomen radiu pripisujejo v Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), ki so za geslo letošnjega svetovnega dneva izbrali Radio in mir.

Način podajanja vsebine po radiu lahko v posameznih okoliščinah poveča ali zmanjša napetosti, so poudarili.

Radio seveda lahko podžge konflikt, vendar pa si bo profesionalni radio v praksi prizadeval za pomiritev konflikta ali napetosti in tako preprečil njuno povečanje ali prispeval k pomiritvi in začetkom mirovnih pogajanj. Verodostojni programi in neodvisno poročanje so po prepričanju Unesca zato temelj za vzdržno demokracijo in dobro vladanje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord