Lidija Petek Malus | 9. 4. 2020, 09:06

Sporočilo velike noči v času koronavirusa

unsplash.com

Marko Čižman je župnik v ljubljanskem Podutiku. Številni ga poznate tudi kot odličnega kuharja, avtorja knjige Gremo kuhat! ali pa ste obiskali oziroma že slišali za zanimive kuharske tečaje, ki jih vodi in organizira. Tokrat smo se z njim pogovarjali o letošnji veliki noči, ko kristjani zaradi epidemije ne bodo mogli v cerkev.

Kaj svetujete ljudem, kako naj si verniki v vaši fari približajo praznovanje velike noči, zdaj ko ne morejo od doma?

Osnova praznovanja velike noči izhaja iz pashe - judovskega praznika, na katerega se Izraelci spominjajo, kako jih je Bog izpeljal iz egiptovske sužnosti. To praznovanje krščanstvo nadgradi s sporočilom: Jezus je tisti odrešenik, ki nas zmore reševati iz naše sužnosti grehom in slabemu. Zato je vzdušje ob velikonočni mizi praznično in veselo.

Tako judovska pashalna večerja kot krščansko velikonočno praznovanje se obhajata v družinskem krogu. Glavni namen je posredovati zgodbo odrešenja prihodnjim rodovom, zato so vanjo aktivno vključeni vsi člani družine. Seveda pa se morajo starši malo pripraviti, da otrokom razložijo, kaj je Bog do zdaj naredil lepega tudi v življenju njihove družine.

Najbolj znano je vprašanje, ki ga zastavi najmlajši otrok: "V čem je ta noč drugačna od drugih noči?" Odgovor krščanskih staršev se glasi: "Velika noč je drugačna zato, ker je Jezus takrat vstal od mrtvih. Zato verujemo, da lahko premaga smrt tudi v nas. Z njegovo pomočjo lažje premagujemo tiste slabe navade, ki kvarijo naše odnose z Bogom in z ljudmi."

Prav zato – čeprav gremo tudi v cerkev – se večji del krščanskega praznovanja odvija doma – v družini. In družine, ki delajo tako, bodo lahko tudi v obdobju epidemije lepo praznovale. Da pa lažje ostanejo povezani tudi s soljudmi, jim priporočam uporabo modernih tehnologij – od telefonov do Facebooka in različnih video konferenc.

Veliko ljudi gre ta čas k spovedi, za verne ljudi je to pomemben trenutek. Kaj svetujete ljudem, da naredijo, zlasti ker je to čas, ko ljudje veliko razmišljamo o sebi, bližnjih, bolezni, smrti … in bi se radi spovedali/zaupali?

Ob tem mi pride na misel prijatelj, ki je zaradi invalidnosti velik del življenja preživel v različnih institucijah. Povsod je šel stran, ker se je skregal. Sčasoma je dojel, da niso problem le drugi, ampak tudi on.

Potrudil se je in danes z ljudmi veliko lažje sodeluje. Letos k spovedi ni mogoče iti. Je pa to lahko čudovita priložnost, da vsak od nas pogleda svoje odnose – tudi s tistimi, ki nam niso všeč.

Dopustimo si misel, da je morda za slabe odnose 10 odstotkov krivde tudi na naši strani. Potem pa premislimo, kaj lahko naredimo, da te odnose (tudi do Boga) izboljšamo. Konec koncev – ali ni lepše, da se nas ljudje spominjajo po nečem lepem? 

Praznovanje je pomembno, ne gre samo za tradicijo ali vero – kaj se zgodi, ko se ljudje ob hrani in pogovoru usedejo za isto mizo?

Praznovanje je vedno pomembno, ker je okus življenja. Gotovo ima vsaka družina neki obred tudi ob zaužitju velikonočnih jedi. Prva stvar, ki jo priporočam za vsako hranjenje, je - da si vzamemo čas. Naj se nam ne mudi. To je osnova. Če pa je družina verna, lahko pred jedjo na kratko zmoli, morda preberejo kakšen odlomek iz Svetega pisma.

Tudi pesem naredi lepo atmosfero – sploh če radi pojejo. Vsekakor pa je pomembno, da se potrudimo in k mizi ne sedemo napadalno razpoloženi. Zato naj miza ne bo le kraj hranjenja, ampak tudi kraj prijetnih pogovorov, kjer se zavestno izogibamo težkih tem.

Kakšno bi bilo vaše sporočilo ob praznovanju letošnje velike noči?

Sporočilo lahko združim v tri točke: 1.) Vsak od nas ima svoj načrt, kako želi preživeti svoje življenje. 2.) Zgodijo se nepredvidene stvari, ki nam (kakor zdajle ta epidemija) načrte popolnoma spremenijo. 3.) Na nekatere stvari imamo vpliv, na druge pa ne. Tisto, kar lahko uredimo sami, dajmo.

Za tisto, kar ni v našem dometu, pa prosimo Boga, naj nam pomaga. Velika noč nas vsako leto spomni, da skozi življenje ne hodimo sami. Bog želi biti ob nas in nam pomagati – če smo ga le pripravljeni sprejeti. 

PREBERITE ŠE: "Nismo ustvarjeni sebični, temveč tako, da smo empatični."

PRIPOROČAMO: Robert Križaj: "Čuječnost ni samo za duhovneže in menihe v Himalaji."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol