Kako prestolnico iztrgati iz diktatorjevih krempljev: v Beogradu so se zbrali enako misleči nasprotniki zdajšnje srbske vlade

V četrtek okrog 19. ure je pred kultnim Domom omladine v središču Beograda vladal vrvež, ki bi bil težko večji. Pred to leta 1964 zgrajeno zgradbo so se zbrali tisti državljani Srbije, ki hrepenijo po močnem vetru sprememb. Po neprimerno svetlejši prihodnosti države, ki je že predolgo v primežu Aleksandra Vučića in njegove srbske napredne stranke (SNS).  

Pred domom so bile postavljene stojnice številnih političnih strank in gibanj, ki bodo na decembrskim volitvah nastopili združeni, kakopak v želji, da bi kar največ ljudi podprlo tiste, ki bijejo odkrito bitko proti Vučićevi diktaturi. In očitno je nemalo takšnih, tako starih kot mladih, ki delijo njihovo mnenje in želijo biti znanilci korenitih sprememb. Gneča, ki je vladala pred domov, je bila nepregledna. Vse pa je družila enotna misel – vse za boljši jutri!

Nekaj pred 20. uro se je v Domu omladine nato začela konvencija, s katero so naznanili začetek kampanje za beograjske volitve. Dvorana je bila polna do zadnjega sedeža, voditelj konvencije pa je bil znani športni komentator Smiljan Bnjac, ki je imel to vlogo tudi na zadnjih protestih, ki so nastali po množičnem poboju v osnovni šoli Vladislav Ribnikar. 

Premagali vse razlike

Na dogodku so spregovorili predstavniki lokalnega seznama za Beograd, ki so meščane pozvali, naj 17. decembra pridejo na volitve in tisti dan pokličejo vse, ki želijo in ne želijo glasovati, in jim poskusijo razložiti položaj, v katerem se država in mesto Beograd nahajata. Na srečanju so spregovorili Tanja Cakić (demokratična stranka), Boško Šinđić (Srbija centar), Miloš Pavlović (stranka Narodnog pokreta), Natalija Stojmenović (Zeleni levi front) in Dobrica Veselinović (Srbija proti nasilju).

Beseda je tekla o strahopetnem dogodku maja letos, izobraževanju, slabem infrastrukturnem stanju v Beogradu, mestnem zelenju ter nekdanjih županih in njihovem slabem vodenju mesta. Vsi govorci so poudarili pomen skupne koalicije in opozorili, da so premagali vse razlike, ki so jih delile, kakopak v korist splošnega interesa in blaginje državljanov. 

Največji aplavz je kljub temu prejel kandidat opozicije za župana Beograda Vladimir Obradović, eden izmed izstopajočih profesorjev beograjske univerze z izjemno kariero in dosežki. Po krajši biografiji Obradovića, ki jo je predstavil voditelj konvencije Smiljan Banjac, se je kandidat obrnil na zbrane v dvorani. Takoj na začetku je dejal, da ima pripravljen govor, vendar ga ne bo prebral tako, kot je napisan, ampak bo govoril iz srca in povedal vse, kar mu trenutno leži na duši.

To niso olimpijske igre

Obradović je spregovoril o težavah Beograda, dejal je, da je v mestu preživel ves svoj življenje in da je v tem času spremenil več okrožij, toda situacija še nikoli ni bila tako slaba kot v zadnjih nekaj letih. Pojasnil je, da je videl vzpone in padce tega mesta, in dodal, da vzdušje še nikdar ni bilo tako oddaljeno od tega, po čemer hrepenijo državljani. "Iz Beograda želimo narediti mesto, na katerega bomo vsi ponosni. Tudi generacije, ki prihajajo," je poudaril Obradović.

Med govorom je bilo na njegovem obrazu in v načinu govora opaziti željo po zmagi in pripravljenost na spremembe. Izrazil je vero v ljudi, ki so stali za njim in ki so kandidati za poslance v mestnem svetu, pa tudi pripravljenost vložiti svoj maksimum, da bi mesto znova spominjalo na nekaj, kar je nekoč bilo. "To niso olimpijske igre, to so volitve, gremo zmagat," je dejal Obradović. Po njegovem nagovoru so skupaj z Obradovićem pozdravili tudi kandidate za poslance, ki so bili na odru, obiskovalci pa so se jim oddolžili z gromkim aplavzom. 

Če sodimo po prvi konvenciji, opozicija združeno in lahko bi rekli zelo pripravljeno vstopa v predvolilno kampanjo in v boj za osvojitev mesta ter zmago nad nasprotnikom, ki trenutno razpolaga z veliko več viri in močnim političnim strojem, zato ne bo zlahka prepustil nadzora nad prestolnico. 

Ob tem je zanimivo, a hkrati tudi tako zelo pričakovano: nihče od medijev, ki so blizu Vučiću, ni spremljal konvencije, je bilo pa zato v dvorani kljub temu veliko neodvisnih novinarjev in predstavnikov medijskih hiš, ki so poročali s kraja dogodka.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol