N.Z. | 23. 1. 2024, 10:07
Zakaj oči narcisov naenkrat postanejo čisto črne (in ali je v tem res nekaj demonskega)
Številne žrtve narcistične zlorabe pripovedujejo, da so v nekem trenutku oči narcisa, s katerim so imeli opravka, postale čisto črne, reptilsko-demonske, grozeče in mrtvo hladne. Je na delu zgolj ljudska domišljija ali je kaj resničnega na tem?
Izkušnja, o kateri ljudje poročajo, še zdaleč ni redka. Še več. Takih pričevanj je tako veliko, da se je na družbenih omrežjih in forumih pričelo ’šušljati’, da so narcisi zgolj ’kače’ ali kar ’reptili’ pod krinko in skorajda demoni.
Spet drugi si ta zanimiv pojav poskušajo razložiti bolj znanstveno.
Kakorkoli že, nekaj takšnega, kot je 'srh vzbujajoč pogled narcisa', dejansko obstaja.
"Narcis strmi v vas, ker vas skuša tako dominirati. S pogledom vas želi pripraviti do tega, da se boste počutili neprijetno in da boste imeli občutek, da ste v nevarnosti ali da delate nekaj narobe. Narcis si ne želi, da bi se počutili udobno, saj bi vas tako veliko težje nadzoroval in z vami manipuliral," trdi v psihologiji utrjena stroka.
Kaj pa fenomen spreminjanja njihove barve oči? Tisto, ko iz običajnih rjavih, modrih ali zelenih te v hipu postanejo kot noč črne?
Tudi za to obstaja razlaga.
Povzemamo nekaj mnenj s priljubljenega foruma Reddit.
"Ko ste pod stresom, se zenice razširijo, kar pomeni, da se pojavlja duševni 'nemir'. Ker so narcisi na splošno ljudje z visoko stopnjo stresa, se lahko njihove zenice razširijo bolj kot pri običajnih ljudeh, tudi pri slednjih pa bi to lahko opazovali, če bi se ti znašli v kakšni duševni stiski. Razširitev zenic je znak senzoričnega odziva," je zapisal eden od uporabnikov Reddita.
Drugi uporabnik Reddita je takole miril razgrete glave: "Narcisi so videti kot vsi drugi. Nimajo čarobnih oči, po katerih bi jih lahko prepoznali, prav tako jih ni mogoče prepoznati po proporcih ostalih delov telesa. Ljudem se oči razširijo, ko so vznemirjeni, jezni ali pri šibki svetlobi. Nekateri ljudje mislijo, da narcisoidne oči postanejo črne, ko so jezni, a vse, kar se zgodi, je, da so njihove zenice dodatno razširjene."
"Adrenalin," je jasen tretji uporabnik, ki nadaljuje: "... povsem preprosto. Gre za adrenalin, ki se pojavi v trenutku, ko je narcis zelo prizadet ali pa se mu zdi, da je ogrožen, zaradi česar se počuti besnega. To je adrenalin, ki je posledica odziva 'boj ali beg'. To je opozorilni znak. Ne glede na to, ali bo kmalu izbruhnil ali pa še uspeva ohranjati mirnost, ste lahko prepričani, da bo žrtev prej ali slej prejela glavno breme njegove grozljive psihične in/ali fizične zlorabe, lahko pa se zgodi tudi, da bo narcis vsak hip napadel. Bodite previdni, saj ko narcisove oči postanejo črne, to ni znak nečesa dobrega."
Med pišočimi na Redditu se je nato našel tudi čisto pravi zdravnik. Tole je zapisal.
"Ta pojav, znan kot midriaza, se pojavlja tudi pri mejni osebnostni motnji. Povzroča ga porast adrenalina in noradrenalina. Ta dva primarna hormona poganjata obrambni odziv 'boj ali beg' in se sintetizirata v nadledvičnih žlezah, ki se nahajata nad ledvicami, ter v drugih delih telesa.
Ta stresna hormona pripravita živali, tudi ljudi, na beg ali boj. Eden od številnih načinov, kako ti hormoni to dosežejo, je hipno izboljšanje perifernega vida, pogosto na račun ostrine vida, in izboljšanje nočnega vida. Širše zenice omogočajo, da več svetlobe prodre z večjega območja, s čimer se doseže ta evolucijska preživetvena prilagoditev na resnične ali zaznane grožnje.
Razširitev zenic lahko povzroči tudi velika vznemirjenost, tudi če ni prepoznavne grožnje, in pri običajnih ljudeh celo veliko zanimanje za drugo osebo, običajno romantično.
Kadar se pri osebi s svetlejšo barvo oči pojavi midriaza, se zares lahko zazdi, da so se oči spremenile v črna 'brezna' ali temne grude premoga.
Dr. Gregory Serfer, zdravnik in avtor
Morda vas bo zanimalo tudi:
- 12 različnih tipov narcisistov (in zakaj jih ni težko prepoznati)
- 7 znakov, da imate opravka s prikritim (ali ranljivim) narcisom
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del