Ugrezajoča se mesta: čaka Džakarto, New Orleans in Kairo usoda utopične Atlantide?

Z legendo, ki jo je zapisal grški filozof Platon, lahko povlečemo nenavadno podobne vzporednice z današnjo civilizacijo. Dobesedno. Ne le, da je svet, v katerem živimo vse bolj nemoralen in pohlepen, tudi mesta (in celo države) se potapljajo.

Polovica Džakarte pod vodo

Indonezija je bila zaradi tega prisiljena celo v izgradnjo nove prestolnice, ki se ta trenutek gradi na otoku Borneo. Zakaj? Ker desetmilijonsko glavno mesto Džakarta tone. In ni edino. Kam gre trend potapljajočih se mest, zakaj se dogaja in kaj prinaša s seboj kot posledico?

Natančneje rečeno, mesta se ne potapljajo, temveč pogrezajo.

Čeprav je pojav prisoten po vsem svetu, so zaradi specifične lege najbolj ogrožena obmorska mesta v južni in jugovzhodni Aziji. Ta se ugrezajo hitreje kot drugod po svetu. Za pojavom stojijo trije razlogi: hitra urbanizacija, črpanje podtalnice in naraščanje morske gladine. Najbolj pereče je črpanje podtalnice, vse bolj pa skrbi dvig morske gladine. 

Vrnimo se k v uvodu omenjeni Džakarti. Podatki o pogrezanju tega mesta so srhljivi.

Skoraj polovica zgradb je že 'zdrsnila' pod morsko gladino.

Fenomen je vsako leto hitrejši. Poplavna voda se iz kleti in kanalizacijskih jaškov s črpalkami odstranjuje 24 ur na dan. Prebivalce pred morjem ščitijo le še nasipi. Ker velemesto stoji v tropih, bi morale padavine obnavljati podzemne vodonosnike, a tudi to se v primeru Džakarte žal ne dogaja. Mesto je namreč tako obširno in gosto pozidano, da tvori ogromen betonski pokrov, ki preprečuje dotekanje vode v podtalnico. Ta pa se črpa naprej, saj je čista voda bistvenega pomena za mesto, ki naj bi v prihodnjih nekaj desetletjih postalo popolnoma neprimerno za bivanje.

Ho Chi Minh in New Orleans

Džakarta ni rekorder o hitrosti ugrezanja. To neslavno titulo nosi največje naseljeno območje Vietnama, Ho Chi Minh City, ki se v povprečju potaplja za 16,2 milimetra na leto. V primeru tega območja razlog za ugrezanje ni le črpanje podtalnih voda, temveč tudi spodjedanje obale zaradi spremenjenih vremenskih vzorcev. Obalo pred Ho Chi Minhom morje preprosto odnaša. 

V Aziji se pospešeno pogrezajo še bangladeško pristanišče Chittagong, indijsko mesto Ahmedabad, trgovsko središče Mjanmara Yangon, Manila in Bangkok. Tajska prestolnica bi lahko do leta 2100 celo popolnoma izginila oziroma bi jo preplavilo močvirje reke Chao Phraya, ki danes teče skozi urbani center.

Tudi druga velemesta so v težavah: New Orleans v ZDA, Miami, Rotterdam na Nizozemskem, Kairo in Lagos v Afriki. Vsi so letno zmeraj bolj ugreznjeni.

Tu so še nam bližnje Benetke, ki se pogrezajo na specifičen način, saj stojijo na hrastovih lesenih pilotih, ki jih morje v kombinaciji z mehkim blatnim dnom beneške lagune počasi razjeda, premika in uničuje. Ste vedeli, da je bila velika večina omenjenih lesenih pilotov v zgodnjem srednjem veku posekana na slovenskem krasu?

Podnebne spremembe slabšajo situacijo

Pogrezajoča se mesta sama po sebi niso posledica podnebnih sprememb, so pa zaradi podnebnih sprememb ogrožena.

Kakšne so rešitve?

Daleč najpomembnejša je obnova podtalnice. Pogrezajoča se mesta bi morala nujno zmanjšati njeno črpanje. S tem bi se opravila polovica naloge.

Preostanek pa tiči v spremembi urbanističnih načrtov. Oba elementa sta povezana: podtalnica se bo učinkovito obnavljala le, če bo med zgradbami dovolj prostora za razkrito zemljo, v katero bo odtekala voda. Zato bodo prizadeta mesta morala zgraditi čim več parkov ali kakršnihkoli zelenih površin. Samo te vrste površin omogočajo pronicanje dežja pod mesto. V določenih primerih se bodo mesta morala odpovedati gradnji težkih zgradb, saj masivne konstrukcije pod seboj zbijejo podlago in iz nje dobesedno izžamejo vodo.

Ta fenomen je prisoten v New Yorku. Zanimivo pri tem je, da se pretežka zgradba (glede na podlago) praviloma ne pogreza. Ugrezati pa se začnejo okoliške stavbe. Efektu se je mogoče izogniti z obširnejšimi temelji, ki podlage pod težko zgradbo ne stisnejo. Taka gradnja je veliko dražja in manj popularna, toda v prihodnje bo nujna.

V pogrezajočih mestih bo leta 2050 živela že približno ena milijarda ljudi (Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe), zato bodo spremembe urbanih načrtov nujne.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere