Znani Slovenec razkril resnico: "Desetkrat sem bil hospitaliziran v ljubljanski psihiatrični kliniki"

Slovenski pisatelj, pesnik in založnik Jaka Tomc je javno spregovoril o svoji izkušnji s psihiatrično bolnišnico. Kot je razkril 42-letnik na družbenem omrežju, je bil desetkrat hospitaliziran v ljubljanski psihiatrični kliniki.

"Skupaj sem tam prebil kako leto in pol svojega življenja. Od tega sem bil, če seštejem, kak mesec privezan. Da bi se kdo izživljal nad mano, se ne spomnim. Bile so situacije, v katerih se nisem počutil dobro. Ko sem želel iti na WC, pa nisem mogel, ker sem bil oviran, pa sem dobil "račko" ali kahlo ali plenico. Sprejel sem situacijo, ker je nisem mogel spremeniti. Poskusil sem z upiranjem, s prepričevanjem, s pretvarjanjem, da sem v redu. Rezultat je bil isti. Torej sem čakal. Včasih več dni skupaj," je zapisal in dodal, da so psihiatri potrebovali osem let, da so našli ustrezno kombinacijo zdravil zanj.

V svojem zapisu pa pojasnjuje, da zaradi tega ni jezen, ampak se veseli dejstva, da lahko danes normalno funkcionira na vseh področjih. Nekoč namreč ni bilo tako, še pojasnjuje v svoji izpovedi. Poudarja, da je zelo pomembna komunikacija s psihiatrom ali lečečim zdravnikom. Sam je zamenjal več psihiatrij in zdravil.

Želeli so ga invalidsko upokojiti

Zaradi bipolarne motnje so Tomca želeli pri 30. letih invalidsko upokojiti, a kot pisatelj poudarja, se je temu uprl, želel je delati. Verjel je, da je še vse pred njim in kot je zapisal, se ni predal, danes je na to ponosen.

"Najbolj pa me je iz greznice potegnila psihoterapija. Veliko ljudi še vedno ne loči med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom. Psihiater postavlja diagnoze in predpisuje zdravila. Psiholog vam bo ponudil v reševanje psihološke teste. Psihoterapevt vas bo posedel na kavč in se pogovarjal z vami. Ali pa boste vi govorili. V vsakem primeru boste odkrivali vzroke za svojo bolezen oziroma stanje, v katerem ste, pa vam ni všeč," je zapisal.

Dodal je, da bi lahko zapisal še veliko več, a zaključuje svojo izpoved s stavkom: "Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se pogovarjati o svojem psihičnem stanju in se ne bojiš sodobne medicine, potem si na dobri poti. Veliko psihičnih bolezni je (za zdaj) neozdravljivih, a se da z njimi kakovostno živeti. Sam poznam kar nekaj čudovitih ljudi z diagnozo in vsak po svoje shaja z njo. Živijo pa polno in plodno življenje."

Razkril je, da je za njim osem let mirovanja bolezni, po osmih letih turbulentnega življenja. Poudaril je, da zaupa psihiatriji, zdravilom in psihoterapiji.

Kako je živeti z bipolarno motnjo, je pisatelj opisal tudi v svoji knjigi Stop igra (Moje življenje z bipolarno motnjo). V njej iskreno in surovo predstavi ujetost v bolezen dveh obrazov, podobni vožnji z vlakcem smrti. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol