L. PA. | 12. 3. 2024, 08:00
"Vse OK!": kakšen je izvor besede, ki jo uporabljamo po vsem svetu?
Vse se je začelo z zanimivim trendom med mladimi bostonskimi intelektualci ...
"OK" je dvočrkovna beseda, ki jo slišimo po vsem svetu, pojavlja se v besedilih skladb, v filmih, na digitalnih napravah, ki jih uporabljamo, v vsakodnevni konverzaciji na dnevni ravni.
Verjetno gre za eno najbolj prepoznavnih besed na planetu, saj bodo, če poveste, da ste "ok" ali da je "vse ok" (in morda izraz pospremite še z dvignjenim palcem ali prsti, oblikovanimi v črko o), to bržkone razumeli v vseh jezikih.
Toda od kod ta kratka in učinkovita beseda pravzaprav izvira? Kot poroča Vox, se "ok" prvič pojavi v sklopu šaljivega trenda iz leta 1830, ko so mladi intelektualci v Bostonu načrtno narobe črkovali besede, da so dobili njihove okrajšave – nekakšni predhodniki današnjih "LOL", "RTM" in ostalih.
"All Correct" (vse v redu) je tako postalo "Oll Korrect", to pa – OK. Poleg omenjene so uporabljali tudi druge okrajšave, na primer KC (knuff caid namesto enough said, dovolj povedanega) ali OW (oll wright namesto all right, vse je dobro), vendar je bila prav okrajšava "OK" tista, ki se je najbolj prijela.
"Ok" lahko pokažemo tudi z gestami.
Frazo "all correct" so od začetka 19. stoletja sicer uporabljali za potrditev tega, da je vse, kot mora biti ("in order"). Kratica OK pa se je nato prvič uradno pojavila leta 1839 v časopisu Boston Morning Post. Tudi ostali časopisi so hitro posvojili izraz in hitro je postal del javnega diskurza, ne več le interna šala nekaj bostonskih intelektualcev.
Odločilna predsedniška kampanja
Novonastala popularnost izraza OK je osmega ameriškega predsednika Martina Van Burena napeljala k temu, da jo je uporabil v svoji kampanji ob ponovni kandidaturi. Prihajal je namreč iz Kinderhooka v New Yorku in njegovi podporniki so se domislili preprostega sporočila: Old Kinderhook (OK) je "oll korrect" (OK).
Kampanja je bila precej odmevna, a tudi v negativnem smislu – nasprotniki Van Burena so udarili nazaj, češ da OK v resnici označuje "orful katastrophe" (obupno katastrofo). Van Buren na koncu ni bil ponovno izvoljen, je pa kampanja pomagala dokočno ustoličiti OK v angleškem jeziku.
Prestop iz pogovornega v knjižni jezik pa je OK-u uspel zavoljo pomembnega izuma: telegrafa, električne naprave, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila, izumljene leta 1844.
Morda vas zanima tudi:
Črki O in K sta bili zelo enostavni za prenos po telegrafu in malo verjetnosti je bilo, da bi ju zamešali s kakšnim drugim sporočilom. Tako je OK kmalu postal standarden odziv, ki je potrjeval prejeto sporočilo, sploh med delavci, ki so tedaj delali na širitvi ameriškega železniškega sistema.
Tu pa je še en razlog, da sta se dve črki obdržali: to ima, navaja Vox, opraviti z vizualno podobo besede "OK". Že v prvi polovici 20. stoletja so oglaševalci v različnih besedah zamenjevali C-je s K-ji, da bi besede bolj pritegnile pozornost ljudi. Nova verzija besede s K namesto s C, so ugotavljali, se ljudem zdi nenavadna, kar ima za posledico to, da si jo prej zapomnijo. In tudi OK vsebuje za oko privlačno črko K.
K-ji so danes še vedno precej prisotni v oglaševalski industriji (Kool-Aid, Krispy Kreme ...), OK pa je ultimativen izraz, ki označuje nevtralno potrditev.
Če je bila hrana v restavraciji "ok", to pomeni, da z njo ni bilo nič narobe, ne vemo pa nič bistvenega o okusih, tipih jedi, ki jo je nekdo jedel itd, ravno tako sogovorniku, če mu povemo, da se počutimo "ok", ne razkrijemo preveč o svojih čustvih.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
