Lara Paukovič | 19. 8. 2023, 20:00

Notranja oblikovalka razkriva, s čim pri opremljanju doma skoraj zagotovo ne morete zgrešiti (koristni napotki)

Anja Deronja

Skandinavski minimalizem? Japandi? Cottagecore? Tropski dizajn? Tako kot v modnem svetu tudi na področju notranjega oblikovanja vsako leto vznikajo (pre)številni trendi. Kako se znajti med njimi?

Tako kot v modnem svetu tudi na področju notranjega oblikovanja vsako leto vznikajo (pre)številni trendi. Nekaj časa smo se navdihovali nad hladnim skandinavskim slogom, ga kombinirali z japonskim, da je nastal japandi, potem je prišel "cottagecore", kar naenkrat so spet vsi kupovali tapete, četudi smo bili dolgo prepričani, da veljajo za nekaj staromodnega, v ospredje so se prebili trajnostni kosi ...

Modna revija Harper's Bazaar kot ključne trende notranjega oblikovanja za leto 2023 denimo navaja svetle stene, "granny šik", naravne materiale in mehke oblike pohištva, ki jih popestrite z izstopajočimi skulpturalnimi kosi. Mi pa smo o trenutnih trendih na področju notranjega oblikovanja spregovorili z notranjo oblikovalko Tjašo Gerdej, ki ustvarja pod blagovno znamko Varia design studio.

"Tudi sama sem spremljala porast minimalističnega skandinavskega sloga, ki se je na neki točki obrnil v japandi," začne Tjaša Gerdej. "Protipol temu pa je tako imenovani cottagecore, bolj rustikalna estetika, ki je k nam prišla iz ZDA. Kljub temu pa opažam, da so ljudje na neki točki začeli pogrešati malo značaja. To seveda ne pomeni, da ga ekstremni minimalizem ne more imeti - obstajajo ljudje, ki resnično živijo na tak način in jim to ustreza." Samo pomislimo denimo na minimalistično belo stanovanje pokojnega estetskega kirurga Franca Planinška, ki je minimalizem udejanjal tudi v vsakdanjem življenju.

"Vseeno pa mislim, da si večina od doma želi nekaj drugega, neko toplino. To sicer lahko dosežeš z materialom, z barvo, na primer tako, da izbereš bež namesto bele, a najlažje tako, da daš svojemu stanovanju nek značaj, dušo, da pokažeš, kakšen in kdo pravzaprav si," je prepričana.

Načinov, kako to doseči, je veliko. "Neka moja stranka je denimo želela uokviriti risbe svojih otrok. Spet nekdo drug se je odločil za skrajno minimalistično stanovanje, a je značaj dobil z umetniškimi deli, ki jih je umestil v stanovanje. Tretji je kuhinjo zasnoval na podlagi ekstravagantne luči. To ne pomeni, da ljudje ne sledijo več posameznim stilom notranjega oblikovanja, opažam pa dosti več personalizacije prostora," pravi.

Anja Deronja

Trajnost, kakovost, ponovna uporaba

Pandemija je korenito spremenila življenja ljudi. Ker smo bili doma prisiljeni preživeti toliko časa, so mnogi na dom začeli gledati drugače in prioritizirati praktičnost ter udobje. Zaradi popularizacije dela od doma si vse več ljudi v stanovanju omisli celo poseben delovni kotiček oziroma pisarno.

"Odnos do interierja se je gotovo izjemno spremenil," se strinja Tjaša Gerdej. "Eno je seveda to, da imamo po novem pisarne doma, druga pa, da smo zdaj več in raje doma, dom pa tudi bolj cenimo in si ga želimo narediti vse bolj prijetnega." Bržkone to sovpada tudi s tem, da je tudi v interierju vse bolj v ospredju trajnost.

"Trajnost in kakovost," pravi notranja oblikovalka. "Na nek način smo se vrnili v preteklost. Zakaj se starejši oklepajo svojih omar, čeprav so po našem mnenju iz mode? Ker so kakovostne in držijo že desetletja. Potem nas je zasvojila Ikea in preostale dostopne trgovine s pohištvom, zdaj pa se zopet vračamo k temu, da bolj cenimo obrtniško delo in stvari, narejene po meri. Vse večkrat dobim tudi prošnjo, da bi ljudje radi  vključili v opremo novega stanovanja neko pohištvo, na primer kavč, iz prejšnjega stanovanja. To je trend, ki ga zelo spodbujam, ravno tako na primer tudi babičino pohištvo, ki ponovno zaživi v novem stanovanju, in tako dalje."

Ljudje bi si radi tudi čim bolj olajšali bivanje, zato vse večji trend postajajo pametne inštalacije, ki ti omogočajo, da nekatere naprave v stanovanju nadzoruješ kar prek telefona. "Tudi pri nas je tega vedno več, določene novogradnje, kot je Spektra, celo ponujajo pakete pametnih inštalacij, sicer z doplačilom," pove Tjaša Gerdej.

"To ljudem zelo olajša življenje. Peljejo se s počitnic, na primer, in lahko s pomočjo telefona vnaprej ohladijo ali ogrejejo stanovanje. Nastavijo si, da se jim ob sedmih vsako jutro razsvetli stanovanje, in tako dalje. Veliko podjetij se ukvarja specifično s tem."

"Kar se tiče stilov notranje opreme, pa še enkrat ponavljam, da se ljudje naj ne obremenjujejo preveč s tem in raje najdejo avtentičnost," poudari naša sogovornica.

"Nekatere stvari so seveda v porastu, ker ljudje ugotovijo, da so uporabne ali da dobro služijo njihovemu načinu življenja, zato več domov opremimo na tak način. Na primer, skorajda ne projektiramo več kuhinje in dnevne sobe ločeno. Večini bolj služi nekakšen odprt dnevno-jedilni prostor. Ravno tako si redko kdo še želi prostostoječ hladilnik, večinoma ga skrijemo. Obstajajo celo kuhinje, ki niti malo niso videti kot kuhinje, ker so kuhinjski aparati, lahko pa tudi pult oziroma delovna površina, skriti v lesenih delih kuhinje. Ko potrebuješ hladilnik, pečico, omare, jih samo potegneš ven, sicer pa je vse skupaj videti kot omara, kar pride prav v primeru obiskov."

Špela Fabjan

Kje vse vam notranji oblikovalec ali oblikovalka lahko priskoči na pomoč?

Za konec smo s Tjašo Gerdej spregovorili še o tem, da veliko ljudi nima prave predstave o tem, kako je videti delo notranje oblikovalke oziroma kdaj je pravi trenutek, da poiščete njeno pomoč.

"Moje vodilo je, da prehitro ni nikoli," odgovarja oblikovalka. "Če gradiš, sploh, kajti gradiš na nekih osnovah, in če gre tu kaj narobe, v smislu tlorisne zasnove in funkcionalnosti objekta, notranji oblikovalec težko dela s tem. Ljudje sicer večinoma mislijo, da je v tej fazi dovolj arhitekt, meni pa bi kdaj zelo prav prišlo, da bi bila kakšna stena kje 20 centimetrov daljša oziroma da bi se kdo z mano posvetoval že prej. In tudi če kupuješ stanovanje, prav nič ne škodi, če imaš notranjega oblikovalca že v fazi nakupa. Imela sem stranko, ki se je odločala med trosobnim in štirisobnim stanovanjem – skupaj smo naredili nekaj tlorisnih variant in moj pogled ji je tukaj zelo pomagal."

Notranji oblikovalec oziroma oblikovalka nato za stranko izdela idejno zasnovo prostora, zatem pa 3D izris, ki bo predstavljal bazo za vse ostale izvajalce, ki se bodo projektu pridružili v naslednjih fazah. Po korekturah izrisa sledijo načrti, zatem pa notranja oblikovalka, če ni dogovorjeno drugače, prevzame tudi komunikacijo z izvajalci.

"V mojem primeru je tako, da sama zbiram ponudbe za naročnike, od mizarskih, kovinarskih, steklarskih, za kopalniške inštalacije, keramike ... in se z njimi tudi usklajujem. Obenem za stranko naredim popis kosovnega pohištva s cenami, da točno ve, kaj je treba kupiti. Po želji se jim med nakupi še pridružim na določenih točkah, na primer v salonu kopalnic in podobno. Dela je veliko," priznava, "Zato notranji oblikovalec tudi ni najbolj poceni. A po drugi strani se stranka lahko sprosti in zaveda, da nad celotnim procesom bdi nekdo, ki se res spozna na to."

Poceni pa ni niti sama prenova - celostna prenova trisobnega stanovanja vas bo skupaj z notranjim oblikovalcem stala nekje med 150.000 in 200.000 evrov (s kakovostno bazo in kosi srednjega cenovnega razreda), je iskrena Tjaša Gerdej. Seveda je pri tem potrebno upoštevati, da je končna cena odvisna od obsega celotnega projekta (se res menja vse, od inštalacij, oken, talnih oblog, ali pa gre samo za pohištveno prenovo), kakovosti in izbire izvajalcev.

Stranke se morajo ob tem zavedati, da projekti lahko trajajo več let, zato se je smiselno v prenovo ali ustvarjanje doma spuščati z zvrhano mero potrpljenja.

"To je izziv tudi za pare, ljudje namreč te stvari jemljejo zelo osebno. Hitro se vidi, kdo ni za skupaj," se nasmehne oblikovalka. "A potrebno je vzeti v zakup, da bodo zamude vedno del procesa, ob tem pa se bodo materiali dražili. Hitreje ko se ljudje s tem sprijaznijo in spustijo željo po nenehnem nadzoru, bolje je zanje. To je prvi nasvet, ki ga vedno dam strankam."

Anja Deronja

Drugi pa - dvakrat premislite, ali res potrebujete tako veliko hišo. "Slovenci si absolutno še vedno gradimo prevelike hiše," je odločna sogovornica. "Jasno je, da je mikavna ideja o tem, da bi v hiši nekoč živele tri generacije, v resnici pa starejši v teh ogromnih hišah ostanejo sami. Smo res prepričani, da štiričlanska družina potrebuje 400 kvadratov in tri prazne sobe? Moramo res imeti več sob za goste in otroško sobo, veliko 20 kvadratov? Ob vsem tem pa ti na koncu hitro zmanjka denarja za izkoristek vseh teh prostorov."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol