Srečko Blas | 8. 9. 2022, 19:00

Se zavedate, kako močno potrebujemo ose in sršene? Imamo nasvete, kako sobivati z njimi

osebni arhiv Srečko Blas

Pred nami so še zadnji topli dnevi in dolgi večeri. Izkoristimo jih za druženja in naravo. Ob tem je na mizi vedno kaj hrane in sladkih pijač. Te pogosto privabijo nadležne žuželke, ki niso tako neželene, kot mislimo.

Sršeni, ose in druge žuželke so na našem vrtu in v naravi zelo koristne. So bližnji sorodniki čebel. Že to nam da vedeti, da gre za koristne žuželke. V Sloveniji je znanih 72 vrst os. Največji med njimi je sršen, najpogostejša in nam tudi najbolj "nadležna" je navadna osa. Večina os je samotark, navadne ose in sršeni pa živijo v skupinah in gradijo velika gnezda, ki jim pravimo osir. Na Dolenjskem smo jim po domače rekli "osji in sršenov piskr", se besed spominjam iz otroštva.

Ose ali sršeni ustvarjajo svoj dom samo za eno sezono od pomladi do jeseni. To so nežne papirnate gradbene mojstrovine iz sline in koščkov lesa, z večnadstropnimi satovnicami v lepih sivih ali rjavih barvnih tonih. 

Osebni arhiv Srečko Blas

Letni ciklus os in sršenov

Zimo preživijo le matice in te spomladi ustvarijo novo gnezdo. Zato jih na začetku sezone ne opazimo veliko, ker šele proti koncu poletja, se pravi konec avgusta in septembra, njihovo število naraste tudi do nekaj tisoč osebkov na osir. Zato so nam zdaj zdijo najbolj nadležne, ko jih je največ, ko je okoli nas tudi več tudi zrelega sadja. 

V poznem poletju se izležejo tudi nove matice in samci. Po parjenju se samice odpravijo prezimovat, samci in delavke iz družine pa poginejo. Tudi gnezdo, oziroma osir, potem naslednje leto ni več njihov dom, ampak si vsako leto samice ustvarijo novega. Osirje gradijo radi na podstrešjih, ostrešjih, v dimnikih, na kozolcih in v lopah, v  votlih drevesih in tudi v zemlji.

Nekatere vrste os, ki živijo v maloštevilnih družinah, pa si mali osir rade ustvarijo v manjšem grmu. V primeru pika mesto podrgnite s sivko in s tem preprečite bolečino ter oteklino. 

Za uspešno sobivanje je treba poznati obnašanje os in sršenov

Ose so bolj napadalne od sršenov in še to le v primeru obrambe. Za razliko od čebel lahko ena osa ali sršen pičijo večkrat. 

Ste vedeli, da je čebelji strup tudi do 15-krat močnejši od sršenjega in osjega?

Da ugotovimo, kje so, jih opazujmo, v katero smer odhajajo. Če najdemo osir, se mu nikar ne približujmo. Pred vhodom v osir imajo tako ose kot sršeni stražarje, ki v primeru nevarnosti sporočijo ostalim. In ko nas ena osa ali sršen piči, ta strup zaznajo ostali člani družine in gredo nagonsko v napad še oni. Zato čim prej in mirno stran od njih.  Njihov osir je njihovo sveto mesto, kot je za nas naš dom. 

Osebni arhiv Srečko Blas

Odrasle ose in sršeni so rastlinojede žuželke, hranijo se z medečino, sadjem in ostalimi sladkimi snovmi. Zato rade letijo okoli nas, ko pijemo kaj sladkega. A ose in sršeni so tudi plenilske žuželke.

Ker ličinke za svoj razvoj potrebujejo meso, odrasle ose in sršeni lovijo muhe, razne gosenice, metulje in hrošče. In to je razlog, da so to izjemno koristne žuželke tudi za naš vrt in nasade, saj lovijo naše t. i. "škodljivce". 

Če imate ose in sršene v bližini, potem bo manj težav tudi z muhami in komarji. To lahko potrdim iz lastnih izkušenj. In verjeli ali ne, ose se bojijo tudi sršenov. Na lastne oči sem videl, kako so sršeni plenili ose in jih odnašali!

Krivo je pa tudi razmišljanje, da sršeni lovijo čebele. Ni res! Ste vedeli, da čebele svoj panj v naravi rade naredijo v bližini gnezda sršenov zaradi varnosti? Sršenova glavna hrana so muhe.Čebele pa le izjemoma in glede na to, da koliko milijonov  čebel človek pobije vsako leto z uporabo pesticidov, je to število zanemarljivo. Sršeni čebele lovijo le v primeru za hrano in le toliko, kolikor jih potrebujejo za preživetje. 

Kako se obnašamo, da ne privabimo os in sršenov?

Če jih imamo v bližini, je težko, da nas v primeru obeda ali poletne vrtne zabave ne bi obiskala kakšna osa. Z nekaj nasveti vam lahko pomagam, da jih ne boste privabili takoj ali vsaj v veliko manjšem številu.

  • Hrana naj bo pokrita in pijače zaprte.
  • Ne oblačimo se v pisana oblačila in ne uporabljamo močnih parfumov. Barve in vonj parfumov so za ose in sršene zelo mamljivi. Privablja jih tudi znoj. 
  • Ne paničarimo in ne krilimo, ko letijo blizu ali mimo nas. To ose in sršeni vidijo kot napad in pogosto potem odgovorijo z napadom, zaradi čear vas lahko tudi pičijo. 
  • Ne pijmo iz pločevink! Pijmo iz kozarcev. V pločevinko rade zlezejo predvsem ose. Če jih iz pločevinke potem slučajno popijemo, nas bodo zagotovo pičile in sprožile alergijsko reakcijo, ki lahko ogrozi tudi naše življenje.
  • Na odmaknjeno mesto nastavimo košček salame, nekaj koščkov sadja in vode, s čimer si bomo zagotovili mir. Predvsem ose so kot čebele, ki potem v gnezdu ostalim povedo, kje je gostija. Poleg tega sadja in koščka salame bodo polovile še komarje in muhe, ki so prav tako nadležni  na vrtnih zabavah. Tako, da bodimo hvaležni da jih imamo zraven.
  • Če nas piči osa, potem to mesto ohladimo z gelom, ledom, podrgnimo s sivko ali žajbljem. Najbolje je, da najdemo mesto pika in čimprej iz rane izstisnimo strup. S tem preprečimo ali vsaj zmanjšamo bolečino in oteklino. 

Kdaj in kako odstranjujemo osirje os in sršenov?

Odstranjevanje izvedemo le v primerih, ko jih imamo res blizu na svojem podstrešju, v lopi, na starem drevesu ali v zemlji na našem vrtu. Prav tako tudi v primeru, če imamo v družini člana, ki je alergičen na njihove pike. Ko odkrijemo njihov osir, se mu nikar ne približujmo in ostanimo mirni.

"To storimo v zgodnjih jutranjih urah, pozno zvečer ali ob hladnejših dnevih, ker so takrat ose in sršeni manj aktivni in bolj počasni."

Zaščitimo se z dolgimi debelimi rokavi in hlačami, rokavicami in mrežo čez obraz. 

Osebni arhiv Srečko Blas

Osir dobro, a previdno poškropimo s primernim insekticidom in pustimo delovati 24 ur. Naslednji dan preverimo, ali smo res uničili vse odrasle žuželke v osirju in v primeru, da nismo, postopek ponovimo. Ko se lahko brez težav približamo osirju, ga odstranimo z nožem, lopatko ali kakim drugim ostrim predmetom. Najbolje ga je potem zažgati. Če je pa osir v zemlji, pa zadelamo vhod z zemljo in pustimo. 

Kaj pa pravi luna za dneve od  9. do 18. septembra?

Teden, ki prihaja po luni, še ni primeren za presajanje. Od 19. septembra bo spet pravi čas za presajanje. Teden, ki prihaja, bo imel malo več padavin in bo zemlja dovolj vlažna ter primerna za presajanje v drugi polovici meseca.

Na Primorskem še kar trpimo sušo in moramo zalivati svoje rastline. Tudi toplo je še, čeprav so noči že bolj sveže. Lahko opravljamo na svojih rastlinah obrezovanje jablan in čiščenje rastlin, jih dognojujemo in pripravimo na jesen. Ker se že pojavljajo prva meglena jutra, so to idealni pogoji za razvoj rastlinskih bolezni. V primeru, da na naših rastlinah opazimo znake bolezni ali kake škodljivce, čim prej primerno ukrepajmo. Sicer pa je ta vikend v soboto ob 12. uri polna luna, dan ugoden za cvetnice.

Uredništvo

Nedelja bo dobra za plodovke. Ponedeljek in torek zjutraj za listovke. Torek popoldan, sreda in četrtek dopoldan za plodovke. Četrtek popoldan, petek, sobota in nedelja dopoldan so dnevi za korenovke. Nedelja popoldan pa za cvetnice. Želim vam prijeten skok v jesenski čas in brez pikov os, sršenov, čebel in komarjev v preživljanju prostega časa na vrtu, terasi ali balkonu!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord