Uredništvo | 20. 11. 2023, 17:02

Poznate eno najbolj ogroženih gozdnih živali? Manj kot 600 jih je samo še v Sloveniji …

Profimedia

Ker gre za plaho žival, jo ogroža vsakršen poseg v njegov življenjski prostor. Zelo verjetno je, da je v naravi še niste srečali in še bolj verjetno je, da je nikoli ne boste.

Veste, katera je naša največja gozdna kura? To je divji petelin. "Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 metri nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir," so zapisali na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Dodali so, da je to izjemno plaha in občutljiva žival, njegov gnezditveni uspeh pa lahko ogrozi že najmanjši človekov poseg v njegovo življenjsko okolje. 

Kljub svoji velikosti so divji petelini odlični skrivači.

Kljub svoji velikosti so divji petelini odlični skrivači.

Profimedia

Divji petelin spada tudi med njihove t. i. gozdne specialce, katerih populacija je močno zdesetkana (poleg divjega petelina sem sodijo še belohrbti detel, koconogi čuk, mali muhar in črna štorklja). Če je divji petelin nekdaj poseljeval večino Slovenije (razen nižinskega dela vzhodne Slovenije in večjega dela Primorske), je danes njegov prostor močno omejen. "Zdaj je najpogostejši v sredogorju, nekje od 800 do 1600 m nadmorske višine. V Sloveniji so glavna območja njegove razširjenosti pogorja Jelovice, Pokljuke, Mežakle, Smrekovca in Zgornje Mežiške doline, Škofjeloškega hribovja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank. Najbolj ogrožena pa so robna območja (Idrijsko, Snežnik, Kočevsko, Pohorje, Zasavje, Polhograjski Dolomiti, Trnovski gozd in Nanos)," so zapisali na Lovski zvezi Slovenije. 

Njegova populacija se hitro zmanjšuje.

Njegova populacija se hitro zmanjšuje.

Profimedia

Divji petelin zato spada med ogroženo vrsto in kljub aktivnim ukrepom varovanja, se njegova številčnost precej hitro zmanjšuje. Po podatkih Lovske zveze Slovenije se je v zadnjih 15 letih delež aktivnih rastišč divjega petelina v Sloveniji zmanjšal še za 31 %. Zakaj? "Vzroki za tako stanje so obsežni, od zmanjševanja deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov prek vsesplošne vznemirjenosti v naših gozdovih zaradi turizma, rekreacije in drugih aktivnosti, večanja številčnosti malih plenilcev (lisica, kuna belica) do globalnega segrevanja ozračja in kislega dežja," so zapisali.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord