I. D. | 30. 8. 2022, 14:51
Teleskop James Webb je posnel osupljiv in zelo redek pojav. Ste že slišali za Einsteinov obroč?
Bi tudi vi radi ustvarjali tako očarljive podobe in ob tem podpirali znanost? Ljubiteljski astronomi z javnostjo delijo, katera orodja uporabljajo.
Po najglobljem globokem polju, prvem paketu neverjetno ostrih fotografij iz vesolja, supernovi, meritvah ogljikovega dioksida v atmosferi eksoplaneta, črnih luknjah, oddaljenih galaksijah in neverjetnih slikah Jupitra vesoljski teleskop James Webb ponovno preseneča. Tokrat je posnel osupljivo fotografijo Einsteinovega obroča.
View this post on Instagram
Einsteinov obroč nastane zaradi lečenja na močnem gravitacijskem polju črne luknje ali galaksije. Vidimo ga lahko samo, kadar smo poravnani z izvorom elektromagnetnega valovanja in z gravitacijsko lečo, kadar torej vsi trije čepimo na isti premici. Če smo zelo, zelo natančni, lahko vidimo popolni Einsteinov obroč, a že malenkostno odstopanje krog prekini in tako dobimo Einsteinov križ.
Prvi Einsteinov obroč je leta 1998 posnel vesoljski teleskop Hubble.
Kot prejšnje Webbove podatke je tudi to sliko pobarval in dodelal ljubiteljski znanstvenik Spaceguy44. Izvirne podatke sta zajela Webbova detektorja MIRI in NIRCam. Čeprav smo že vajeni presežkov novega vesoljskega teleskopa, je Einsteinov obroč vseeno velika redkost. Webb ga je ujel, ko je svetloba iz ene galaksije potovala naravnost proti Zemlji mimo druge galaksije. Ta jo je s svojo močno gravitacijo ukrivila in ustvarila gravitacijsko lečenje. Posledično je svetloba oddaljene galaksije videti skoraj kot popoln krog.
V obroč se je ujela svetloba galaksije SPT-S J041839-4751.8. Spaceguy44 je podatke za svojo umetnino vzel iz arhiva STScL (Space Telescope Science Institute oziroma Znanstveni inštitut vesoljskega teleskopa). Obroč (in z njim galaksija, ki se nahaja neposredno pred prej omenjeno) je od nas oddaljen 12 milijard svetlobnih let. Za barvanje je uporabil različne filtre, ki jih je tudi razkril za druge navdušence, ki bi se radi preizkusili v vesoljskem slikarstvu.
View this post on Instagram
Rdeča barva je filter F1000W, ki zajema valovne dolžine 10µm. Zelena je filter F770W za valovne dolžine 7.7µm. Modra je filter F560W, ki zaznava valovne dolžine 5.6µm. Slike je uporabnik poravnal in pobarval s pomočjo orodij Astropy in GIMP.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
