12 preprostih, a učinkovitih tehnik za pomirjanje živčnega sistema

Stresne situacije povzročijo sprožitev telesnih odzivov, kot je povečan srčni utrip, povišan krvni tlak in povečano izločanje stresnih hormonov, kot je kortizol.

Če stresno stanje dolgo vztraja ali pa je preveč intenzivno, se lahko pojavijo anksioznost, depresija in psihosomatske motnje.

Na stres se posamezniki tudi različno odzivamo. Nekateri posamezniki so bolj dovzetni za pretirano aktivacijo živčnega sistema in razvoj anksioznosti, kar vsaj deloma lahko pripišemo genetskim predispozicijam.

Dovzetnost za preobčutljiv živčen sistem povečuje tudi izpostavljenost travmatičnim dogodkom v preteklosti, kot so nesreče, nasilje ali izguba ljubljene osebe.

Travmatični dogodki praviloma puščajo dolgotrajne posledice prav na ravni živčnega sistema in povzročajo preobčutljivost na stresne dražljaje.

Čeprav je živčen sistem avtonomen - in torej nanj ne moremo vplivati s svojo voljo -, si ljudje znamo s pridom pomagati na številne načine.

Nekaj preprostih tehnik, ki bodo pomagale pomiriti in uravnati delovanje preveč aktivnega živčnega sistem, navajamo v nadaljevanju.

12 načinov pomirjanja hiperaktivnega živčnega sistema s preprostimi tehnikami samopomoči:

1. Stresanje telesa: Nekoč so nam to svetovali učitelji športne vzgoje po vsaki naporni vaji, prav to pa počnejo tudi antilope potem, ko jim uspe uiti predatorju. Namreč s tresenjem telesa (ne samo okončin, ampak tudi celega telesa) lahko preprosto sprostimo napetost in stres, ki sta zakrčila naše telo. Tresenje pomaga spodbuditi mišice, povečati pretok krvi in ​​aktivirati parasimpatični živčni sistem, ki spodbuja sprostitev.

2. Sesanje ledenih kock in škropljenje obraza s hladno vodo: Hladna temperatura, ki jo povzroči sesanje ledenih kock ali škropljenje hladne vode po obrazu, lahko sproži potopni refleks, naravni odziv, ki upočasni srčni utrip in aktivira sprostitveni odziv telesa.

3. Tek, hoja, ples ali petje: Sodelovanje v telesnih dejavnostih, kot so tek, hoja, ples ali petje, lahko pomaga sprostiti endorfine, naravne kemikalije, ki dvigajo razpoloženje. Te dejavnosti prav tako povečajo pretok krvi, izboljšajo oskrbo možganov s kisikom in spodbujajo občutek dobrega počutja.

4. Pisanje dnevnika: Pisanje dnevnika je terapevtska praksa, pri kateri zapisujete svoje misli, občutke in izkušnje. Pomaga vam pridobiti jasnost, obdelati čustva, zmanjšati stres in izboljšati samoosveščenost. Pisanje o stresnih dogodkih ali izvajanju hvaležnosti v vašem dnevniku je lahko še posebej koristno pri uravnavanju živčnega sistema.

5. Vodena meditacija: Vodena meditacija vključuje sledenje navodilom posnetega ali živega vodnika za sprostitev uma in telesa. Običajno vključuje globoko dihanje, vizualizacijo in progresivno sproščanje mišic. Vodena meditacija pomaga umiriti um, zmanjšati tesnobo in spodbujati sprostitev.

6. Tehnike dihanja: Vaje globokih dihov, kot je diafragmalno dihanje ali 'dihanje v škatli', lahko aktivirajo sprostitveni odziv telesa. Te tehnike vključujejo počasen, globok vdih in izdih, kar lahko uravnava srčni utrip, zmanjšuje napetost mišic in spodbuja občutek miru.

7. Izpiranje ust z vodo: Izpiranje ust z vodo spodbuja vagusni živec, ki je pomemben del parasimpatičnega živčnega sistema

8. Tapkanje: Tapkanje, znano tudi kot Emotional Freedom Techniques (EFT) ali tapkanje z akupresuro, vključuje rahlo tapkanje na določene točke telesa, medtem ko se osredotočate na določeno težavo ali čustvo. Ta tehnika naj bi uravnotežila energetski sistem telesa in zmanjšala stres in tesnobo.

9. Prakticiranje hvaležnosti: Prakticiranje hvaležnosti vključuje zavestno osredotočanje in cenjenje pozitivnih vidikov vašega življenja. Lahko preusmeri pozornost stran od negativnih misli ali stresorjev, spodbudi pozitivna čustva in izboljša splošno počutje.

10. Joga: Joga združuje telesne položaje, vaje dihanja in umsko osredotočenost, da spodbuja sprostitev in ravnovesje telesa in uma. Redna praksa joge lahko zmanjša stres, izboljša prožnost in poveča zavedanje telesa.

11. Vizualizacija: Vizualizacija vključuje ustvarjanje živih mentalnih podob mirnih ali pozitivnih scenarijev. Pomaga preusmeriti pozornost stran od stresorjev, vzbudi pozitivna čustva in spodbuja sproščeno stanje.

12. Povezovanje z dobronamernimi ljudmi: Druženje z varnimi ljudmi je pomembno za uravnavanje živčnega sistema. Obrnite se na zaupanja vrednega prijatelja, družinskega člana ali terapevta ter se vključite v podporno pogovor ali preživljanje časa skupaj. Deljenje misli in občutkov z nekom, ki zagotavlja varno in razumevajoče okolje, lahko zmanjša stres in spodbuja čustveno dobro počutje.

    

    Preprost psihološki trik, s katerim boste TAKOJ premagali anksioznost