L. PA. | 5. 4. 2024, 09:01
Kako je spletni trgovec z oblačili, ki ga obožujejo tudi Slovenke, zgradil več kot 60 milijard vreden imperij
Pri Sheinu so znani po tem, da zaznajo praktično vsak modni mikrotrend in se nanj izjemno hitro odzovejo, zato so priljubljeni predvsem med mlajšimi kupci.
Kar so bili včasih Zara, H&M, Mango, Tally Weijl, C&A in druge znamke hitre mode (v Združenih državah pa denimo tudi Forever 21), je danes Shein. Hitra moda je, če tokrat pustimo njen katastrofalni vpliv na okolje nekoliko ob strani, sinonim za modne znamke, ki praktično vsak trend, ki se pojavi znotraj visoke mode, po hitrem postopku prestavijo "na ulico".
Seveda Zara, H&M in drugi to počnejo še danes – a je precej težje zadovoljiti kupce, odkar se je na trgu pojavil kitajski modni gigant Shein. Podjetje je bilo leta 2023 vredno 66 milijard dolarjev (več kot 61 milijard evrov) in ima v ZDA monopol že na približno 40 odstotkih trga.
Če v Zari dobimo hlače za 30 ali 40 evrov, na spletni strani Sheina stanejo nekje med 7 in 10 evrov. Majice dobite za 2 do 3 evre, poletne oblekice pa za 20.
Cene so torej znatno nižje kot pri konkurenci (razen pri njihovem neposrednem rivalu, še enem kitajskem spletnem gigantu Temu) in mlade spletne vplivnice in modne navdušenke že ustvarjajo vsebine, v katerih poudarjajo, da "ne kupujejo več v Zari, ker vedo, da lahko vsak kos oblačila vsaj enkrat ceneje dobijo na Sheinu".
Morda vas zanima tudi:
Premišljen poslovni model
Shein je bil ustanovljen leta 2015, a je njegova popularnost zares eksplodirala šele med pandemijo. Ključ njihovega uspeha je v tem, poroča Wall Street Journal, da zaznajo praktično vsak modni mikrotrend in se nanj izjemno hitro odzovejo, zato so priljubljeni predvsem med mlajšimi kupci, ki seveda obožujejo tudi nizke cene.
Kakšen je njihov poslovni model? Globalni strateški vodja pri Sheinu Peter Pernot Day je za Wall Street Journal povedal, da kupcu vsak dan ponujajo na tisoče novih oblačil, vendar je pri vsakem na voljo le 100 do 200 kosov. To kupcem ponuja izjemno široko izbiro, vendar pa je od njih odvisno, katero oblačilo se bo prijelo in katero ne.
Sheinovi strokovnjaki spremljajo odzive kupcev med brskanjem po novih dizajnih in če na nekaj kliknejo, dajo v košarico ali se dolgo zadržijo pri enem kosu, si Shein to zabeleži in ustvari nove dizajne na podlagi podatkov o priljubljenih izbirah kupcev.
Tako torej testirajo, kako popularen je neki kos med njihovimi kupci – če se prime, naredijo več kosov, oblačila, ki se ne primejo, pa ne čakajo po nepotrebnem v skladišču.
Temu pravijo model "po povpraševanju" in se precej razlikuje od modela starejših trgovcev hitre mode: ti denimo sproducirajo 10.000 ali 100.000 enakih kosov in nato čakajo, da se prodajo, kolekcije pa običajno načrtujejo 3 do 6 mesecev vnaprej.
Fleksibilen model "po povpraševanju" Sheinu tudi omogoča, da imajo ves čas nove kolekcije in so pri tem dvakrat hitrejši od konkurence in da ne proizvedejo toliko tekstilnih odpadkov.
Vendar nanje kljub vsemu ves čas letijo obtožbe, da zelo pripomorejo k onesnaževanju okolja, saj so njihova oblačila tako poceni, da jih modni navdušenci, sploh pa navdušenke, kupujejo na kupe in jih tudi hitreje odvržejo, kot bi dražja in kakovostnejša oblačila.
Povprečen kupec Sheina v ZDA za oblačila zapravi kar 100 dolarjev (več kot 90 evrov) mesečno, kar je 60 % več kot preostali.
Prisilno delo?
Njihova oblačila izdelujejo zunanje tovarne, tako imenovani dobavitelji, ki jih imajo na tisoče, kar ravno tako pripomore k nižjim cenam. Namesto da bi vse izdelovala ena večja tovarna, imajo v svoji verigi veliko manjših. Glede tega, za katere dobavitelje gre, sicer niso popolnoma transparentni, zato nanje ves čas letijo očitki o zlorabi delavcev in prisilnem delu.
To so poskušali pred časom 'popraviti' tako, da so del procesa predstavili vplivnežem, ki naj bi raznesli glas o tem, da je pri Sheinu vse, kot mora biti, a govorice kljub temu niso potihnile.
Še en element njihovega uspeha pa je tudi, da izkoriščajo možnost oprostitve davka, v ZDA namreč pošiljke z drugih celin niso obdavčene, če so vredne manj kot 800 evrov. Po podatkih Wall Street Journala kar 80 % takih pošiljk prihaja ravno od Sheina in od njihovega rivala Temu.