V podkastu gostja dr. Lucija Mulej odgovarja na vprašanja, kot so:
- Je bilo raziskovanje antropologije tisto, ki jo je največ naučilo o človeku?
- Ali danes človek bolje razume samega sebe kot nekoč ali smo zgolj bolje informirani na ravni razuma?
- Kako kot antropologinja doživlja Slovenijo in Slovence?
- Kako jo je zaznamovala smrt očeta v mladosti?
- Kje smo danes, leta 2026, z etiko in moralo?
- Kako se etika in morala prepletata v razpravah o evtanaziji?
- So bolj etični tisti, ki so na lastni koži izkusili, kako je biti zlorabljen ali ranjen?
- Kaj je metoda 4Q in o čem govori njena nova knjiga 4Q UP?
- Kaj zanjo pomeni duhovnost? Kakšna duhovnost privlači Slovence?
- Na kaj bi opozorila ljudi v poplavi duhovnih delavnic?
- Ali verjame v posmrtno življenje?
Kaj nas Slovence dela posebne?
"Po mojem mnenju izhajamo iz ene najlepših držav na svetu in Slovenci smo čudoviti ljudje. To vedno znova poudarim: smo srčni in delavni. Morda pa se včasih premalo zavedamo svojih kvalitet in se prevečkrat osredotočamo na tisto, kar nas ločuje ali razdvaja. Morda moramo več narediti na povezovanju in podpori ljudi, ki se trudijo povezovati.
Če je nekdo srčen, predan in angažiran, so prav takšni ljudje tisti, ki jih je vredno podpreti. Angažiranost ni nujno nekaj, česar bi se morali bati. Ljudje, ki imajo ideje, moč in željo po pozitivnih spremembah, so tisti, ki bodo gradili prihodnost – tako Slovencev kot tudi drugih narodov sveta."
Zakaj večkrat zapreti oči?
"Ko zapremo oči, dobimo takoj drugačen občutek samega sebe. Ko jih odpremo, smo spet v zunanji zavesti. Če je nekdo vsak dan nenehno kognitivno v nekem sprejemajočem načinu, in čez dan nikoli ne zapre oči, ne more začutiti svojega glasu. Etika pa se gradi tudi preko občutkov, preko vesti.
Ko zaprem oči in se vprašam, ali sem na tem področju naredila vse, kar je v moji moči, in ko mi moja notranjost reče, da sem naredila vse, lahko rečem, da sem etična. Etika je pravzaprav vsakodnevna praksa in umetnost mikrotrenutkov, ko se zavemo, kako malo je potrebno, da dan polepšamo sebi ali drugim.
Manjka pa nam sposobnosti avtorefleksije; ljudje prepogosto projiciramo lastne manke, notranje vsebine in stiske na drugega človeka. Večkrat si je treba vzeti trenutek in zapreti oči ter se vprašati, zakaj me ta oseba tako moti?
To ni stvar new agea, ampak preproste nevrofiziologije, saj se nevroni v glavi, ko zapremo oči, vedejo popolnoma drugače. Takrat lažje začutimo sebe, se umirimo, umiri se dih, umiri se prefrontalni reženj in vstopimo v drugo dimenzijo zavedanja, v neko koherenco.
Ko pa smo konfliktni, razdraženi in neharmonični, težko ustvarjamo etične diskurze. Zato se začetek vedno začne pri posamezniku: pri zaprtih očeh in visoki stopnji avtorefleksije."
Komu je namenjena nova knjiga 4Q UP?
"To je moja dvanajsta knjiga in je zelo materializirana v smislu, da je stvarna. Namenjena je vsem, ki se ukvarjajo z ljudmi, torej s človeškim faktorjem. Predvsem je pisana za podjetja, za posameznike, ki se ukvarjajo z dilemami, kot so recimo motivacija ljudi, prevajanje različnih redov in vrednot. To je 4Q.
Če zelo enostavno povzamem: to, kar je na splošno treba narediti v smislu spremembe svetovnega reda, je, da se ovemo, kolikokrat projiciramo lastne sence v druge ljudi. Tega se res premalo zavedamo. To je ta avtorefleksija, o kateri sem že govorila.
Dialog se začne takrat, ko jaz poiščem stik s teboj. To je dialog. Ne pa takrat, ko jaz dam lastno resnico nasproti tvoji resnici. To ni dialog. In za dialog je potrebna izjemna notranja moč. To pa je čustveni prostor. Z ljudmi, s katerimi delam, veliko treniram, delamo tudi avtogene treninge, torej ustvarjamo notranjo moč, notranji prostor, kjer se ti lahko počutiš sprejeto. To je EQ, 'heart to heart', srce k srcu.
Če midva nimava neke povezave — biokemično je to recimo oksitocinska, serotoninska povezava — potem je drugače. Skupine, ki se lepo razumejo, razvijejo posebno biokemijo. Ko se recimo lepo razumeva, ko imava dialog, je to balzam za gradnjo novih svetov.
Človeštvo pa je kot babilonski stolp. Nihče več nikogar ne želi razumeti. Še več: nihče več nikogar ne razume. In skrajna težava evropskega prostora v primerjavi z Azijo je morda prav v tej skrajni individualizaciji, tudi kar zadeva gospodarstvo.
Mi želimo imeti vsak svoj kozarček, vsak svojo oznako, svoj branding. Hočemo biti posebni, hočemo biti ločeni. Seveda smo lahko posebni in edinstveni. Ampak vsi smo morje človeštva. In to morje človeštva je sestavljeno iz vseh energij, ki jih vanj prinašamo: IQ, torej um, razum, analitiko; EQ, torej čustva, čustveno energijo. Da bi bili eno skupaj, pa je potrebna še duhovna inteligenca SQ. To ni neka mistika, to je naša zavest..."
Več o Luciji in njenem delu najdete na: budnjani.si
Celoten članek: sensa.si
Prijavite se na naš novičnik, da ne zamudite naslednje epizode podkasta!
Voditeljica: Ana Katarina Vehovar
Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:
YOUTUBE / SPOTIFY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / SENSA.SI
