Dr. Boštjan Čampa začne pogovor s pojasnilom, zakaj si večina ljudi sicer želi spremembe, vendar se vedno znova znajde v istih odnosih, konfliktih ali občutkih:
"To, da nekaj razumemo, še ne pomeni, da se bo zgodila sprememba. Kognitivno razumevanje je šele prvi korak, da se nekaj zares spremeni, potrebujemo pa še veliko več. Vsi si želimo spremembe, vendar zanjo pogosto še nimamo dovolj notranje kapacitete ali občutka varnosti."
Kaj se dogaja v našem telesu, ko se razburimo in zakaj se pogosto odzovemo drugače, kot bi si zavestno želeli? Zakaj naš notranji otrok nikoli zares ne izgine? In kako lahko ustvarimo pogoje, da se naš živčni sistem začne odzivati drugače? Na ta vprašanja v poletnem Sensa podkastu odgovarja dr. Boštjan Čampa, psihoterapevt, supervizor in mentor zakonske in družinske terapije ter terapevt po pristopu Somatic Experiencing.
Tokratnemu podkastu bi lahko rekli kar terapevtski pogovor, za katerega si je dobro vzeti čas.
Boštjan, je res vse odvisno od stanja našega živčnega sistema?
"Živčni sistem ima seveda velik vpliv na to, kako se počutimo, vendar ni edini. Na naše stanje vplivajo tudi drugi sistemi v telesu – denimo hormonski in nevrobiološki – pa tudi dejavniki, kot je vročina. Vse to lahko pomembno vpliva na to, kako se počutimo v nekem trenutku.
Po drugi strani pa to ne more biti opravičilo za naše vedenje. Ne morem reči: 'Moj živčni sistem je bil v slabem stanju, zato sem naredil to ali ono.' Lahko razumem, zakaj sem se odzval na določen način, vendar sem še vedno odgovoren za svoja dejanja, za to, kar naredim, in tudi za to, česar ne naredim. Dejstvo pa je, da ob visoki aktivaciji prevzamejo večjo vlogo drugi deli možganov, zato so tudi naše reakcije drugačne."
V tem pogovoru bo osrednja tema živčni sistem. Zakaj nas toliko živi v nenehni napetosti?
"Če je človek ves čas v stanju napetosti, 'na preži', je to zanj izjemno naporno in energetsko potratno stanje. Živali so v takšnem stanju le kratek čas, nekaj sekund ali minut. Ko nevarnost mine, se njihov živčni sistem umiri in vrne v stanje počitka. Pri človeku pa je pogosto drugače.
Če dolgo živimo v kronični napetosti, lahko naš živčni sistem takšno stanje začne doživljati kot normalno in celo 'varno'. Morda se sliši paradoksalno, saj nam telo ves čas sporoča, da je nekaj narobe, vendar se sproščenost začne zdeti tuja, napetost pa domača.
Če bi napetost nenadoma popustila, bi imel človek občutek, da bo nekaj pomembnega spregledal, da ne bo dovolj pozoren ali da se bo zgodilo nekaj slabega. Prav zato se mnogi ljudje tako težko zares sprostijo."
Celoten članek: sensa.si
Prijavite se na naš novičnik, da ne zamudite naslednje epizode podkasta!
Voditeljica: Ana Katarina Vehovar
Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:
YOUTUBE / SPOTIFY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / SENSA.SI
