Please use Google Chrome.
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) ne prizadene le črevesja, ampak lahko povzroča tudi vnetja sklepov, spremembe na koži, težave z očmi, jetri in drugimi organi. Izvenčrevesne manifestacije lahko doživi do polovica bolnikov, nekatere pa se pojavijo tudi takrat, ko je osnovna bolezen v mirovanju. Gastroenterologinja Andreja Ocepek pojasnjuje, kako prepoznati te zaplete in kakšne možnosti zdravljenja imamo danes. Mateja Saje, ki s Crohnovo boleznijo živi že 42 let, pa govori o utrujenosti, izčrpanosti in nerazumevanju okolice, saj so bolniki navzven pogosto videti povsem zdravi.
PredvajajRak želodca pogosto odkrijejo pozno, saj so prvi znaki lahko zelo neznačilni: od neprijetnega občutka ali bolečine v žlički do zgage in napihnjenosti. Prof. dr. Janja Ocvirk pojasnjuje, kdaj je zaradi vztrajnih težav potreben obisk zdravnika, kakšno vlogo pri nastanku bolezni igra bakterija Helicobacter pylori ter kateri dejavniki povečujejo tveganje. Govori tudi o sodobnem zdravljenju raka želodca, od kirurgije in kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije, ter o pomenu prehranske podpore med zdravljenjem.
PredvajajMenopavza še zdaleč niso le vročinski oblivi in nočno potenje. Ginekologinja Brina Kovačik, dr. med., pojasnjuje, zakaj se lahko pojavijo možganska megla, slab spanec, nihanje razpoloženja, bolečine v mišicah in sklepih ter težave na intimnem predelu in s sečili. Govori tudi o tem, kaj lahko ženske naredijo same, kdaj lahko pomagajo rastlinski pripravki in komu je namenjeno hormonsko zdravljenje.
PredvajajEn darovalec organov lahko po smrti reši več življenj. Dr. Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija-transplant, pojasnjuje, kdo lahko postane darovalec, kako zdravniki potrdijo možgansko smrt in kakšno vlogo imajo pri odločitvi svojci. Izvedeli boste tudi, kako izberejo prejemnika organa, zakaj organ ne gre nujno prvemu na čakalnem seznamu ter zakaj je pomembno, da svojo odločitev o darovanju pravočasno povemo najbližjim.
Predvajaj