9 vprašanj o koronavirusu, ki (sredi leta 2021) še vedno begajo znanstvenike

Z odgovori prihajajo nova vprašanja

20. 5. 2021, 12:48 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            9 vprašanj o koronavirusu, ki (sredi leta 2021) še vedno begajo znanstvenike (foto: profimedia) profimedia

Še leto in pol nazaj je bil svet povsem neveden glede koronavirusa, ki nam je nato življenje obrnil na glavo. A če drži, da smo v prvih nekaj mesecih nato bolj kot ne tavali v temi, veliko je bilo ugibanj, številna predvidevanja pa so se nato izkazala za napačna, lahko danes rečemo, da je z napori znanstvenikov iz celega sveta postalo zares veliko tega jasnega.

Danes zato nikakor ne moremo več reči, da o koronavirusu 'nihče nič zares ne ve', se pa z vsakim odgovorom, do katerega se znanost prikoplje z mukotrpnim raziskovanjem, nato porajajo nova vprašanja. A to je v naravi znanosti same. Pa ne le znanosti, tudi človeka v obče.

V zadnjih 16 mesecih, odkar je SARS-CoV-2 povsem okupiral našo pozornost, je postalo jasno, da:

  • ljudje postanejo prenašalci, še preden razvijejo prve simptome, najbolj kužni pa so, ko že zbolijo,
  • obrazne maske, četudi so te domače izdelave, (do neke mere) zmanjšajo prenose virusa s človeka na človeka,
  • prav tako je znanosti v tem času uspelo razviti celo cepiva, jih testirati in spraviti v uporabo - in to v zgolj nekaj mesecih.

Vse v duhu reka: 'Kjer je volja, tam je pot.'

Številna vprašanja o virusu SARS-CoV-2 in bolezni Covid-19, ki jo povzroča, pa znanstvenikom še vedno delajo preglavice. Nekaj zanimivejših povzemamo v nadaljevanju.

1. Zakaj se ljudje tako različno odzivajo na ta virus?

Nekateri ljudje se okužijo z virusom SARS-2, pa sploh ne vedo, da so se nalezli, drugi razvijejo gripi podobne simptome. Nekateri z milimi simptomi covid prebolijo kot gripo, drugi razvijejo hudi pljučnici podobne simptome in pristanejo v bolnišnici. Nekateri nato popolnoma ozdravijo, medtem ko druge mučijo nenavadna stanja še dolge mesece, kar danes poznamo pod imenom dolgi covid (ali long covid). Nekateri pa tudi umrejo.

Kaj je tisto, kar v posamezniku predisponira, kako se bo odzval na virus? To vprašanje je mučilo Angelo Rasmussen, virologinjo iz Centra za globalno zdravje, znanost in varnost v Georgetownu.

Eden od očitnejših razlogov bi lahko bila količina virusa, ki mu je človek izpostavljen. Veliko virusa bi v tem primeru pomenilo hujšo obliko bolezni. Pa vendar Rasmussenova pravi, da študije na živalih temu faktorju niso pritrdile.

Kaj pa predhodna težja zdravstvena stanja? Drži, da nekatere predobstoječe bolezni napovedujejo težjo obliko covida. Ena takšnih je diabetes. Pa vendar. Tudi to ne razloži v popolnosti te enigme. Tudi povsem zdravi ljudje, fit in brez vsakih kroničnih bolezni, so zboleli (in nekateri tudi umrli) za hujšo obliko covida.

"Meni podatki (in vse raziskave virusa, ki sem jih dala skozi) kažejo, da se odgovor skriva v odzivu imunskega sistema gostitelja virusa. Razvoj bolezni je povsem odvisen od posameznika," piše Rasmussen. In to, kar jo te dni najbolj zaposluje, je: zakaj imunski sistem nekaterih tako zlahka opravi z virusom, medtem ko druge spravi v tako hude težave.

2. Koliko imunosti je dovolj imunosti?

Florian Krammer, profesor vakcinologije na Icahn School of Medicine Mount Sinai Hospital v New Yorku, se ukvarja z enim sami vprašanjem in to zelo specifičnim. Vedeti hoče natančno število protiteles v krvi, da se sploh ne razvije covid-19 - pa naj bo ta asimptomatičen ali simptomatičen. "Verjetno bi lahko rekel, da hočem vedeti, kateri tip imunskega odziva že nakazuje varnost," pravi Krammer. "Verjetno je, da o tem priča točno določena koncentracija protiteles, ki nato zagotavlja tip zaščite."

Nahid Bhadelia, vodja oddelka za posebne patogene v Boston Medical Centru, se prav tako zanima za tovrstno kvantiteto. Želi si dognati, koliko imunosti je dovolj, da je nekdo zaščiten, in kaj še potrebuje, da bi to imunost dosegel. "To počnemo tudi pri ošpicah, na primer - če je posameznik virusu izpostavljen, preverimo ravni protiteles," pravi Bhadelia.

Sarah Cobey, so-profesorica viralne ekologije in evolucije na Univerzi Chicago, pa je prepričana, da so stvari bolj komplicirane. Po njenem mnenju, ne glede na ravni protiteles, igrajo veliko vlogo tudi fiziološki faktorji, ki variirajo od posameznika do posameznika, in so nujen del enačbe. "Bilo bi čudovito, če bi vedeli, kaj lahko enostavno izmerimo in nato interpretiramo," še dodaja.

Med faktorji, za katere verjame, da so del diagnostičnega mozaika, je vsa pestrost dovzetnost na virus posameznikov in nato resnost obolenja, ki jo razvijejo. "Vedeti, kako delno zaščitena populacija raznaša virus, bi dramatično izboljšala napovedovanje in ukrepanje," dodaja Cobey.

3. Kako pogosto se lahko na novo okužimo in kako resno nato zbolimo?

Zaenkrat velja, da večina ljudi, ki je prebolela Covid, ni zbolela še enkrat. A če je ta koronavirus vsaj malo podoben svojim bratrancem - t.j. štirim koronavirusom, ki jih poznamo in ki povzročajo prehlade - se reinfekcije bodo dogajale.

Kako pogosto se bo to dogajalo? Bodo obolenja bolj blaga? Kakšen vpliv bodo imele variacije virusa, torej pomenljivejše mutacije, na ponovne okužbe? O tem se izprašuje Kristian Andersen, imunolog z Scripps Research Institute.

Podobna vprašanja si zastavlja tudi Paul Bieniasz, vodja laboratorija za retrovirologijo na Univerzi Rockefeller: "Smo morda na poti v situacijo, ko bo koronavirus postal sezonski virus, reinfekcije pa bodo večinoma povzročale blažje oblike Covida? Bo skupaj z reinfekcijami prišel tudi boljši imunski odziv?"

"Možno je tudi, da bodo infekcije pri tistih, katerih imunski sistem slabi, še naprej povezane z veliko obremenitvijo za organizem, kar pomeni neprestane bitke za življenje, skupaj s posodobljenimi cepivi, ki bodo virus držale na okopih."

4. Kako dolgega veka bo imunost?

Soumya Swaminathan, glavni znanstvenik pri WHO, bi rad vedel, kako dolgo traja zaščita pred koronavirusom - naj bo po prebolelosti ali cepljenosti. Če bi to vedeli, bi namreč lažje načrtovali strategijo cepljenja, saj so cepiva po svetu še vedno redka dobrina.

Natalie Dean, biostatistik na Univerzi Floride, to vprašanje tudi postavlja nad vsa druga vprašanja. Dolgost imunosti pri posamezniku namreč diktira tudi sposobnost populacije, da doseže čredno imunost, ter narekuje, ali bo potrebno (in kdaj) ponovno ponuditi krepilne doze cepiva. "Povsem možno je, da je zaščita proti okužbi le kratkega veka, medtem ko je zaščita proti hujšemu poteku bolezni dolgoročna," pravi Dean. "Obstaja tudi možnost, da ima imunost, ki jo dosežemo s cepivi, drugačen rok trajanja od tiste, ki je posledica prebolevanja."

5. Kako bodo virusne variante vplivale na boj proti Covidu-19?

Mutacije spreminjajo virus na način, ki nam ne gre najbolj na roke. Nekatere variante, kot je B.1.1.7, so virus naredile bolj prenosljivega, spet druge, takšna je B.1.351, pa se zdijo (vsaj delno) bolj odporne na imunske zaščitne odzive, ki so se vzpostavili po prebolevnosti in imunizaciji. Stroka zato budno bdi nad pojavom novih mutacij.

"Moje vprašanje je: kako se bodo vse te variacije odzvale na zaščito, ki jo zagotavljajo cepiva in učinkoviti tretmaji ter kakšen bo vpliv virusa na svet v prihodnjih nekaj letih," pravi Michael Osterholm, direktor raziskovalnega centra za nalezljive bolezni na Univerzi Minnesota.

John Moore, profesor mikrobiologije in imunologije na Weill Cornell Medical College, razmišlja podobno.

"Želim si, da bi vedeli, kam nas pelje boj med cepivi in variacijami virusa, tako v ZDA kot globalno," pravi. "Se bo pojavilo več težavnih ... variacij, ki so bolj odporne na protitelesa, kar bi lahko onemogočilo ves trud, da bi pandemijo zajezili z aktualno generacijo cepiv?"

6. Kaj je bolezen dolgega Covida, kdo zboleva za to obliko in kako bi to lahko preprečili?

"Moja največja želja je, da bi izvedela, kateri mehanizmi se skrivajo za obolenjem dolgega Covida," pravi Akiko Iwasaki, virologinja in imunologinja z Univerze Yale.

Bolezen, ki formalno sliši na ime PASC (ali 'post-acute sequelae of SARS-CoV-2 infection' oz. post-akutna posledica okužbe s SARS-CoV-2), prizadane precejšnje število ljudi, ki nato zbolijo za hudimi in nadvse različnimi simptomi, ki trajajo še tedne in mesece potem, ko so Covid-19 izvorno preboleli. Med temi simptomi prednjačijo možganska megla, huda utrujenost in kratka sapa. O tem, zakaj se to dogaja, pa ta hip ne vemo prav veliko.

Iwasaki poudarja, da gre sprožilec kroničnega sindorma iskati v viralni okužbi. "Mislim, da imamo enkratno priložnost, da končno pridemo do dna vprašanju, kako akutne viralne infekcije vodijo v dolgotrajno simptomatiko, saj bomo le tako lahko razvili boljše metode zdravljenja za bolezen te vrste, pa tudi vse druge kronične sindrome, ki jih povzročajo viralne infekcije," je še povedala.

Krutika Kuppalli, zdravnica za nalezljive bolezni na zravstveni Univerzi Južne Karoline, pa se sprašuje, kateri faktorji predstavljajo tveganje za razvoj dolgega Covida in kaj bi lahko storili, da bi to tveganje zmanjšali. Tudi Andersen s Scripps Research Inštituta, se sprašuje, kako razširjen je dolgi Covid v populaciji, še posebno glede na starostno strukturo in težo simptomov tekom izvorne infekcije.

7. Kaj pa Covid in otroci?

Otrokom je povečini - ne pa tudi povsem - prihranjeno Covid trpljenje. Še posebno maljši otroci jo običajno odnesejo z zgolj milimi simptomi. Le peščica njih nekaj tednov po okužbi razvije sindrom, ki je podoben Kawasakijevi bolezni.

Caitlin Rivers, epidemiologinja - specialistka za nalezljive bolezni pri Johns Hopkins Center for Health Security, želi vedeti več o tem, kako in zakaj zbolevajo otroci. Med drugim jo zanima, ali otroci, ki razvijejo asimptomatski potek bolezni prenašajo virus, in kako pogosto se to dogaja. "Mislim, da dinamika zbolevanja pri otrocih še zdaleč ni dovolj pojasnjena," pravi. Medtem ko so se številne študije že ukvarjale s simptomatično obolelimi otroci, pa jih je bilo le malo, ki bi pod drobnogled vzele asimptomatične okužbe.

8. Kako veliko vlogo pri prenosu virusa s človeka na človeka igrajo asimptomatični?

Dejstvo, da veliko okuženih ljudi ne razvije praktično nobenih simptomov, a vseeno virus prenašajo na druge, je močno otežilo nadzor nad pandemijo. Še več. Okuženi širijo viruse že dan ali dva preden sploh vedo, da so zboleli, torej takrat, ko so še pred-simptomatični.

Saskia Popescu, specialistka za nalezljive bolezni in asistentka na Univerzi George Mason, bi si želela bolj jasne slike glede kužnosti asimptomatičnih in pred-simptomatičnih. "Obstaja nekaj študij, znotraj katerih so preko testiranj asimptomatičnih zaznali okužbe v trenutku, ko so se te zgodile, nato pa z analizo sledenj skušali dognati, kako so se okužbe širile," je povedala.

Pobescu se zdaj sprašuje, ali je v virusnem deležu, ki so ga s pomočjo PCR testiranj zaznali pri teh posameznikih, v resnici živ in kužen virus, ali pa, nasprotno, s testi prepoznavajo le mrtve delce virusa.

"Je torej ta oseba v resnici prenašalec in zato mora v izolacijo ter v proces sledenja stikom ali pa smo zaznali zgolj viralne fragmente in je vse ostalo torej brez pomena?" se sprašuje.

9. In, ne nazadnje: Od kod se je vzel SARS-2?

Analize genetične sekvence SARS-2 virusa, ki so ga izolirali iz vzorcev prvo-obolelih ljudi, daje slutiti, da se je ta koronavirus pričel širiti med ljudmi že nekje na jesen leta 2019.

Skoraj gotovo je, da je originalni izvor virusa pri netopirjih, še vedno pa se ne ve natančno, kako je prešel na ljudi. So bili vmesni člen zares divje živali (pangolini ali kune) s kitajskih mokrih tržnic?

Kar nekaj raziskovalcev si s tem že nekaj časa beli glave, odgovor na to vprašanje pa nima podlage zgolj v goli radovednosti. Ko bomo z gotovostjo vedeli, kako je virus prišel med ljudi, se bomo namreč lahko bolje pripravili na izbruhe, ki še prihajajo.

Raziskave zaenkrat kažejo, da tam 'zunaj' obstaja mnoštvo koronavirusov, katerih gojišče so netopirji, ki jih še ne poznamo, mednarodna odprava, ki je v začetku leta odpotovala na Kitajsko prav z namenom, da bi odgovorila na ta vprašanja, pa ni uspela postreči z dokončnim zaključkom.

Bomo sploh kdaj izvedeli, kako je na stvari, bo pokazal čas. Koopmans z Erasmus Medical Centra je bila eden od članov te odprave. Danes se še vedno izprašuje o mnoštvu stvari, od katerih je ena: "Izvor ... seveda."

Kupalli z Univerze Južna Karolina pa dodaja, da se nam odgovor na to ključno vprašanje vse bolj izmika: "Dalj časa kot bo minilo od začetka pandemije, težje bo odgovoriti na to vprašanje."

Za več branja na te teme: statnews.com

Morda vas bo zanimalo tudi: